Diciklominijev klorid se uporablja za zdravljenje sindroma razdražljivega črevesja, črevesnega vnetja in nepomirljivih kolik. To črevesno zdravilo se lahko daje peroralno ali z intramuskularno injekcijo. Njegov način delovanja je olajšati krčenje gladkih mišic, ki obdajajo črevesni trakt. Neželeni učinki tega zdravila vključujejo nepravilen srčni utrip, dezorientacijo in manj pogosto uriniranje. Bentyl in Dibent sta najpogostejši trgovski imeni za to zdravilo.
To zdravilo, ki lahko zmanjša krče gladkih mišic v črevesju, se najpogosteje uporablja za zdravljenje črevesnih motenj, sindroma razdražljivega črevesja in spastičnega debelega črevesa. Sindrom razdražljivega črevesja je stanje, ki ga zaznamujejo nenormalno gibanje črevesja in črevesne bolečine. To zdravilo se uporablja tudi za zdravljenje vnetja črevesne sluznice zaradi hude okužbe. Pri dojenčkih se to zdravilo občasno predpisuje za zdravljenje neozdravljivih kolik.
Način delovanja diciklominijevega klorida je zmanjšati krčenje črevesnih mišic, tako da deluje kot antagonist proti acetilholinskim receptorjem v gladkih mišicah črevesja. Acetilholin je nevrotransmiter, ki lahko stimulira krčenje mišic, ko se veže na acetilholinski receptor v mišici. Diciklominijev klorid preprečuje vezavo acetilholina na receptorje in zavira krčenje gladkih mišic v črevesju.
Dajanje tega zdravila je lahko peroralno ali z intramuskularno injekcijo. Intramuskularna injekcija se običajno uporablja le, če zdravila ni mogoče jemati peroralno. Diciklominijev klorid se lahko jemlje peroralno v obliki tablet ali koncentrirane raztopine.
Neželeni učinki diciklominijevega klorida so široki. Zaradi načina delovanja zdravila na mišice se pri nekaterih bolnikih pojavijo neželeni učinki srca. Ti neželeni učinki vključujejo intenzivne kontrakcije ali razbijanje srca in nepravilen srčni utrip. Psihološki stranski učinki tega zdravila vključujejo halucinacije, dezorientacijo in nenormalno vedenje. Nekateri bolniki imajo tudi zmanjšano izločanje urina. Pogosto neželeni učinki izginejo ali se zmanjšajo na obvladljivo raven, potem ko je bolnik jemal zdravilo en do dva tedna ali če se odmerek zdravila zmanjša.
Tega zdravila se ne sme predpisovati, če ima bolnik gastroezofagealno refluksno bolezen, hudo vnetje debelega črevesa, znano kot ulcerozni kolitis, ali blokado črevesnega trakta. Zaradi nagnjenosti tega zdravila k zmanjšanju izločanja urina se diciklominijevega klorida tudi ne sme uporabljati, če ima bolnik obstruktivno uropatijo ali fizično blokado urinarnega trakta. Bolniki, ki jemljejo to zdravilo, tudi ne smejo trpeti za glavkomom ali miastenijo gravis, ker je znano, da to zdravilo poslabša ta stanja.