Desni temporalni reženj je del možganov, ki se nahaja na desni strani, tik ob desnem templju. Rahlo je nameščen v višini človekovih oči in poteka ob straneh do bližine hrbtenice. Desni temporalni reženj ima dvojnik, imenovan levi temporalni reženj, in skupaj sta odgovorna za zbiranje informacij, ki jih je mogoče shraniti kot kratkoročne spomine.
Na splošno so možgani razdeljeni na levo in desno hemisfero, od katerih je ena običajno prevladujoča nad drugo. Pri desničarjih je običajno prevladujoča leva hemisfera, medtem ko imajo levičarji prevladujočo desno hemisfero, vključno z desnim temporalnim režnjem. Desni reženj je običajno zadolžen za analizo vizualnih dražljajev, kot je obraz ali slika. Kadarkoli poskuša oseba povezati ime z obrazom, je desni reženj v akciji. Zelo možno je, da imajo ljudje z izjemnim fotografskim spominom, v katerem si človek zapomni vse, kar vidi, dobro razvit desni temporalni reženj.
Ko gre posebej za »branje« obraza, se desni časovni reženj pripiše tudi pri dodeljevanju čustva izrazu obraza. Namrščeno bi na primer pomenilo žalost, naguban nos pa bi razlagali kot znak gnusa. Ta sposobnost naj bi pomagala ljudem – in živalim – pri izbiri partnerja, ki je idealen za razmnoževanje. Zato ljudje s prijetnimi izrazi na splošno pritegnejo več ljudi v primerjavi s tistimi z neprijetnimi izrazi.
Slušne informacije se obdelujejo tudi v desnem temporalnem režnju, natančneje glasba in hrup, medtem ko se levi temporalni reženj ukvarja z besednimi zvoki. Z obdelavo slušnih dražljajev lahko desni reženj loči glasbo od hrupa in se morda bolje “uglasi” v glasbo. Ta proces je mogoče doživeti, na primer, ko oseba posluša pesem na natrpanem, hrupnem mestu. Oseba s težavo posluša pesem in se uspe vključiti v pesem, zaradi česar se zdi hrup manj slišen. Glasbeno nagnjeni ljudje imajo morda zelo razvit desni temporalni reženj v primerjavi s tistimi, ki niso.
Desni temporalni reženj je zelo občutljiv, tako kot vsi deli možganov, in njegova poškodba lahko povzroči resne težave. Tudi pritisk možganskega tumorja lahko povzroči težave, med katerimi je tudi nezmožnost prenehanja govora, celo do te mere, da ni več smiselno. Poškodbe na tem območju lahko povzročijo tudi težave pri spominjanju obrazov, ki jih medicinsko imenujemo “prosopagnozija”. Oseba s poškodovanim desnim temporalnim režnjem lahko izgubi tudi sposobnost prepoznavanja glasbe in tonov ter celo sposobnost petja.