Deseta sprememba ustave Združenih držav podeljuje državam pooblastila, ki niso dodeljena zvezni vladi. Narejen je bil leta 1787 in ratificiran leta 1791 s preostalim delom Bill of Rights. Ta amandma omejuje zvezno vlado na pooblastila, ki so izrecno navedena v ustavi, in daje državam svobodo in moč, da urejajo vse druge zadeve. Združuje se z devetim amandmajem za odpravo nejasnosti v preostalem delu ustave.
Na podlagi prejšnjih določb členov Konfederacije je amandma pogosto služil kot orodje za države proti zvezni vladi. Države so vlado obtožile vmešavanja v okoljske in delovne predpise, pred katerimi jih ta sprememba ščiti. Mnogi trdijo, da ta pooblastila niso izrecno dana zvezni vladi Združenih držav z nobenimi spremembami, zato bi morala pripadati državam.
Deseti amandma pa vladi ne odvzame implicitnih pooblastil, ki so podeljena po nujni in pravilni določbi 1. člena Ustave. Zvezna vlada je pogosto uporabila vrhovno sodišče ter njihovo konstrukcijo in razlago te klavzule, da bi jim zagotovila določene pravice, ki niso omenjene. Te pravice, trdijo podporniki zvezne vlade, bi morala imeti nacionalna vlada, ker so implicitne v njeni moči, kot je upravljanje vojske ter vodenje zunanjih zadev in vojn.
Zvezna vlada pa daje državam številna pooblastila v skladu z deseto spremembo. Med temi so sočasna pooblastila, ki jih imata obe ravni vlade, vendar jih države izvajajo na bolj osredotočeni ravni. V nekaterih od teh primerov pa lahko zvezna vlada poseže ali razveljavi državna pooblastila, kar vodi v nadaljnje proteste držav, da je ta sprememba kršena.
Države so spremembo v določenih primerih uporabile za razveljavitev zakona ali odločbe, ki so jim jo izdale zvezne oblasti. Prisilna udeležba v zakonu je bila izpodbijana in razveljavljena zaradi odločitev vrhovnega sodišča, čeprav je to eden najredkejših ustavnih zakonov, predstavljenih na vrhovnem sodišču. Deseti amandma se je pogosteje uporabljal tudi pri obravnavanju zadev trgovine in zveznega financiranja. Zvezna vlada je to spremembo pogosto uporabljala za zagotovitev gospodarskih predpisov, kjer so države storile enako za uporabo državnih in zveznih sredstev.