Derivacijska morfologija je proces, pri katerem se ena beseda spremeni v drugo. Postopek vzame deblo besede, kot je ‘nacional’, in doda predpono, pripono ali infiks, da nastane nova beseda, kot je ‘mednarodna’ ali ‘narodnost’. Besedni fragmenti, ki so dodani osnovni besedi, se imenujejo morfemi, torej morfologija. V angleščini je veliko pogostih morfemov. Takšne spremembe v izpeljavni morfologiji se uporabljajo za pretvorbo samostalnikov, pridevnikov in glagolov drug v drugega.
Uporaba obstoječe besede za ustvarjanje nove besede se imenuje izpeljava. Izraz se pojavi, ker pomen nove besede izhaja iz prvotnega pomena in stran od njega. Ločeno je od pregiba, ki besedi dodaja dodatne črke, ne morfemov, da spremeni njeno slovnično funkcijo. V tem smislu je spreminjanje ‘nacionalnega’ v ‘nacionalizirati’ izpeljava, toda spreminjanje ‘nacionalizirati’ v ‘nacionalizirati’ ali ‘nacionalizirano’ je pregib in ne izpeljava.
Obstaja veliko kombinacij izpeljane morfologije, kot je pretvorba glagolov v pridevnike ali samostalnike. Pridevnike lahko pretvorimo v prislove, samostalnike, glagole in druge pridevnike. Samostalnike je mogoče pretvoriti v glagole in pridevnike. Vsak razred je mogoče pretvoriti v drugo besedo v istem razredu, kot sta ‘rdeča’ in ‘rdečkasta’. Sposobnost pretvorbe enega razreda besed v drugega razreda besed je znak prilagodljivosti angleščine.
Izraz za pretvorbo pridevnika ali glagola v samostalnik se imenuje nominalizacija. To je ključni del derivacijske morfologije. Pridevnik ‘nacionalen’ lahko postane glagol ‘narodnost’. Glagol ‘nacionalizirati’, ki je sam po sebi izpeljanka morfologija ‘nacionalnega’, se lahko pretvori v ‘nacionalizacija’, samostalnik.
Pridevnik med izpeljavo morfologijo postane prislov, ko se osnovni besedi doda ‘-ly’. To spremeni ‘pripravljen’ v ‘z lahkoto’ in ‘počasen’ v ‘počasi’. Pridevniki, kot je ‘počasen’, lahko med nominalizacijo postanejo tudi samostalniki z dodajanjem končnic, kot je ‘-ness’, da ustvarijo ‘počasnost’. Pridevniki, kot je “rdeč”, lahko postanejo glagoli, kot je “rdeč”. Pridevniki so eden najbolj prilagodljivih besednih razredov v izpeljavni morfologiji.
Pripone, predpone in infiksi opravljajo številne funkcije. Morfemi, ki se uporabljajo za ustvarjanje takšnih dodatkov k osnovnim besedam, le redko delujejo kot besede sami. Nekatere, kot sta »za« in »anti«, so postale samostojne besede, a so se razvile iz morfemov. Nekateri afiksi imajo enako funkcijo, nekateri pa so za nekatere besede prednostni, za druge pa ne. Na primer, angleščina ima ‘ateist’, ne pa ‘non-teist’ in ima ‘polytheist’, ne pa ‘multi-theist’.