Garancija za depozit je vrsta dokumenta, ki se včasih uporablja namesto gotovinskega depozita pri transakciji. V nekem smislu obveznica deluje kot zavarovalna polica za prodajalca. Če se kupec odloči, da pri transakciji izgubi, bo obveznica prodajalcu plačala fiksni odstotek celotne kupnine. Z depozitno obveznico noben denar dejansko ne zamenja lastnika; instrument preprosto služi namenu gotovinskega depozita na sprednji strani; kupec je še naprej odgovoren za ponudbo celotnega zneska, dolgovanega pri nakupu, prodajalcu.
Uporaba depozitne obveznice ima več prednosti. Ta pristop kupcu omogoča, da se odreče gotovinskemu depozitu in ta denar obdrži na nekem obrestnem računu. Ker je obveznice mogoče zavarovati z razmeroma malo truda, lahko ta pristop včasih pospeši napredek pri zaklepanju predmeta za prodajo, medtem ko kupec zaključi postopek kvalificiranja za financiranje. Tudi prodajalci imajo koristi od uporabe te vrste izdaje obveznic, saj obveznica omogoča izterjavo pokritega zneska v primeru, da kupec ne more ali noče dokončati transakcije. S tega vidika obveznica pomaga pri času in stroških, ki jih je prodajalec do takrat vložil v transakcijo.
Poleg prednosti depozitne obveznice obstaja tudi nekaj možnih pomanjkljivosti. Sprejem te vrste obveznice namesto gotovinskega depozita je po presoji prodajalca. To morda ni vedno praktično. Na primer, če transakcija vključuje nakup nepremičnine, lahko prodajalec raje plača gotovinski polog, če namerava ta denar uporabiti za polog za drugo nepremičnino. Na podoben način nepremičninski agenti ne skrbijo vedno za uporabo depozita, saj se njihove provizije lahko plačajo neposredno iz tega denarnega depozita.
To pomeni, da je pred dejansko zavarovanjem depozitne obveznice za uporabo pri določenih transakcijah pomembno, da preverite pri prodajalcu in se prepričate, da bo obveznica sprejeta namesto gotovinskega pologa. Če tega ne storite, lahko pride do situacij, v katerih kupec ne bo mogel unovčiti obveznice in jo pretvoriti v gotovino, da bi plačal z gotovinskim pologom. V vmesnem obdobju je nepremičnina ali drugo sredstvo, vključeno v transakcijo, še vedno naprodaj, kar povečuje možnosti izgube terjatve do sredstva.