Dendritično cepivo je cepivo za zdravljenje raka, ki vključuje uporabo telesnih lastnih dendritičnih celic, specializiranih imunskih celic, ki so odgovorne za predstavitev antigenov telesnim T-celicam za uničenje. Za proizvodnjo cepiva se dendritične celice poberejo od pacienta, izpostavijo tumorskim celicam v kulturi in nato ponovno infundirajo. Preobčutljive celice se zaklenejo na tumorske celice v telesu, da jih uniči imunski sistem. Izraz “cepivo” je tukaj nekoliko zavajajoč, saj dendritično cepivo ne preprečuje raka; pomaga pri zdravljenju.
Od leta 2010 je bilo zdravljenje z dendritičnim cepivom še vedno v preiskavi v primeru večine rakov. Namesto da bi se uporabljal kot prva linija zdravljenja za bolnike, je bil na voljo v kliničnih preskušanjih za bolnike, ki se niso odzvali na bolj konvencionalno zdravljenje. Klinična preskušanja se uporabljajo za zbiranje pomembnih podatkov za razvoj novih zdravil, ki segajo od razvoja ustreznih tehnik zdravljenja do izboljšanja odmerkov.
Dendritične celice se naravno nahajajo v nizkih koncentracijah po vsem telesu. Kot pove njihovo ime, ki izhaja iz besede za “drevo”, imajo razvejan videz. So del imunskega sistema in delujejo tako, da se zaklenejo na antigene in jih predstavijo celicam ubijalkam, kot so T-celice in NK celice, kar imunskemu sistemu omogoča, da odstrani tuje beljakovine iz telesa. Dendritično cepivo izkorišča to lastnost in jo izkoristi za učinkovitejše in hitrejše delovanje.
To je primer zdravljenja s celično imunoterapijo, kjer se bolnikovo lastno telo uporablja za razvoj zdravljenja bolezni. Neželeni učinki takšnega zdravljenja so radikalno zmanjšani, saj izkoriščajo naravne procese in ne vnašajo kemičnih spojin v telo, zdravljenje pa je mogoče prilagoditi posebnostim pacientovega primera za ciljanje raka. Takšna zdravljenja so ponavadi draga, saj zahtevajo veliko dela in priprave ter morda niso dostopna vsem bolnikom.
Če je zdravljenje z dendritičnim cepivom možnost za bolnika z rakom, bo o tem razpravljal onkolog in zagotovil več informacij o tem, kako in kje dostopati do zdravljenja. Stopnje uspešnosti pri različnih vrstah raka so precej spremenljive in se lahko razlikujejo tudi med študijami. Udeleženci kliničnih preskušanj bi se morali zavedati tudi povečanih tveganj, povezanih s sodelovanjem v medicinskih raziskavah. Raziskovalci bodo zagotovili podrobne informacije o naravi raziskave in o tem, kako bodo informacije uporabljene, bolnike pa spodbujamo, da postavljajo vprašanja, če so negotovi ali nejasni glede katerega koli koncepta.