Denarna zaloga je skupna količina denarja, ki je na voljo v gospodarstvu določene države ali regije v določenem trenutku. Spremljanje stanja denarne zaloge je pomembno za oblikovalce ekonomske politike in financerje, saj lahko nakazuje prihajajoče spremembe v gospodarstvu. Denarna zaloga ni samo papirni in kovanski denar, ki ga je izdala država. Vključuje lahko tudi denarne nadomestke, kot so menice, potovalni čeki in plemenite kovine.
V sodobnem finančnem sektorju obstaja več sprejetih načinov merjenja zalog denarja. Ti so znani kot denarni agregati. Vsak ima drugačen nabor parametrov, ki opredeljujejo, kaj naj in česa ne šteje kot del denarne zaloge. M0, ki se izgovarja M nič, je najožja definicija. Vključuje samo fizično gotovino in kovance, ki so na voljo v gospodarstvu. Ker je velik del svetovnega bančnega sistema digitaliziran, je M0 nepraktična definicija, ki se le redko uporablja, razen v teoretičnih primerih.
Najpogosteje uporabljena denarna agregata sta M1 in M2. M1 vključuje gotovino in kovance ter dodaja denar, ki je shranjen tako, da je lahko dostopen, na primer na tekočih računih ali potovalnih čekih. Nekoliko širša definicija, M2 vključuje vse v M1 in dodaja denar, shranjen na kratkoročnih varčevalnih računih, potrdilih o vlogi in deležih denarnega trga.
Podatke o spremembah denarnih agregatov M1 in M2 vsak teden objavljajo večji denarni inštituti različnih nacionalnih gospodarstev. Ameriška centralna banka Federal Reserve je svoje prve statistike o denarnih agregatih objavila leta 1943. Številne države so objavljale statistiko že desetletja, preden je Mednarodni denarni sklad (IMF) leta 2000 izdal prve mednarodne standarde za izračun in objavo denarnih agregatov. IMF je organizacija, sestavljena iz 187 držav, ki sodelujejo pri ustvarjanju sodelovanja in stabilnosti med svetovnimi gospodarstvi.
Strokovnjaki v finančnem sektorju spremljajo zalogo denarja kot način za napovedovanje sprememb v gospodarstvu. Premiki v ponudbi denarja v državi lahko vplivajo na inflacijo in raven cen. Mnogi ekonomisti se na primer strinjajo, da hitro povečanje ponudbe denarja pogosto spremlja hitra inflacija. Znan primer tega se je zgodil v Nemčiji po drugi svetovni vojni. Centralna banka Nemčije je izdala ogromne količine denarja, deloma za pomoč pri financiranju vojnih odškodnin, ki so jih zahtevali od države. Cene so narasle v nebo, gospodarstvo pa je postalo nestabilno.
SmartAsset.