Denarna dediščina je ena od več vrst dediščin, ki jih lahko prejme upravičenec ali dedič. Namesto da je v obliki premoženja ali drugih stvari, je ta dediščina v obliki denarja ali denarnih sredstev. Glede na zakone o dedovanju v jurisdikciji, kjer je denarna dediščina prejeta, se od dediča lahko zahteva ali ne zahteva, da plača dohodnino od gotovine, lahko pa se tudi izogne obveznostim davka na dediščino.
Ker se zakoni razlikujejo glede dajatev na smrt in denarnih davkov na dediščino, je pomembno, da se posvetujete z odvetnikom, ki je dobro seznanjen z veljavnimi zakoni glede denarja za dediščino. Običajno se odvetnik za dedovanje zaveda vseh pragov, ki lahko veljajo za znesek dediščine. Na primer, odvetnik za dediščino lahko potrdi, da vsota denarne dediščine sploh ni obdavčena z davkom na dohodek in tudi ni predmet davkov na dediščino, ker je skupni znesek pod pragom, opredeljenim v trenutno veljavni zakonodaji. Hkrati lahko odvetnik ugotovi, da znesek denarne dediščine presega ta prag, in lahko dediču svetuje, kaj je mogoče storiti, da bi se izognil davku na dediščino ali vsaj zmanjšal znesek te davčne obveznosti.
Status denarne dediščine morda ni enak za vse ustrezne davčne organe. Zvezna agencija lahko določi, da dediščina ni predmet davkov na dohodek ali dediščino, čeprav je treba znesek obračunati v letni davčni napovedi. Hkrati lahko državni ali pokrajinski davčni organ meni, da je znesek dediščine predmet davkov na dediščino na podlagi zakonov, ki veljajo v tej bolj lokalizirani jurisdikciji.
Pomembno je omeniti, da se zakoni, ki se uporabljajo za dedovanje premoženja, kot so nepremičnine, običajno razlikujejo od tistih, ki veljajo za denarno dediščino. Obstaja nekaj izjem. Na primer, če je denarna dediščina v obliki neke vrste dostopa do pokojnine, individualnega pokojninskega računa (IRA) ali individualnega varčevalnega računa (ISA), lahko nacionalna ali državna agencija za prihodke, ki je pristojna, dediščino vidi bolj kot lastnino kot gotovina. Pomoč kvalificiranega in kompetentnega odvetnika je še toliko bolj pomembna, ko narava denarne dediščine ni jasna glede na to, kako je kategorizirana po veljavni zakonodaji.