Izraz »demokratični socializem« bi v njegovem najčistejšem pomenu pomenil socialistično družbo, ki je pod demokratično vlado. Tako demokracija kot socializem temeljita na idealu enakosti. Demokracija je oblika vladanja, v kateri sodelujejo državljani, ki v različnih stopnjah pomagajo pri upravljanju sami. Socializem je ekonomski koncept, ki zahteva delitev bogastva družbe med vse njene člane, namesto da bi imeli nekateri ljudje več bogastva kot drugi.
Enako koristno za vse
Ljudje, ki podpirajo idejo demokratičnega socializma, običajno verjamejo, da je treba odločitve v družbi sprejemati ob upoštevanju potreb vseh ljudi, ne le bogatih ali močnih. To velja za gospodarske in družbene odločitve. Nekatera pomembna prepričanja demokratičnih socialistov so, da je treba vire in bogastvo uporabiti v korist vseh članov družbe in da bi morale gospodarske institucije nadzorovati in biti v lasti ljudi, ki jih prizadenejo. Prav tako običajno verjamejo v ideal, da imajo vsi člani družbe svoj glas pri odločitvah, ki jih zadevajo. To je v nasprotju s komunistično obliko socializma, v katerem ima vsemogočna vlada vse vire in industrije, odločitve pa sprejemajo ljudje namesto njih.
Državljani pod nadzorom
V demokratičnem socializmu je vlada običajno zamišljena kot pod nadzorom državljanov, s primarnim ciljem sprejemanja odločitev v korist celotne družbe. Za to demokracijo bi bila značilna tudi enakost med ljudmi. Za bogate ali pomembne ne bi bilo prednostne obravnave, člani vlade pa bi živeli kot povprečni državljani. Poleg tega ne bi bilo diskriminacije na podlagi rase, vere, ekonomskega statusa, spola ali katere koli druge razlike.
Skupni viri
Ključni cilj demokratičnega socializma je gospodarstvo, v katerem so viri deljeni, ne pa prepuščeni bogatim, kot se pogosto dogaja v kapitalističnem gospodarstvu. Eden od načinov za dosego tega bi bilo ustanavljanje zadrug, ki so v lasti in upravljanju delavcev, namesto velikih kapitalističnih korporacij. Druga možnost bi bila dajanje korporacij v javno last in da jih upravljajo tako potrošniki kot delavci. Izjemno velike industrije, kot je energetika, lahko zahtevajo neko vrsto vladnega lastništva ali nadzora, vendar bi bil glavni cilj ohraniti gospodarstvo pod nadzorom splošne javnosti.
Socialni programi
Družba, ki živi v sistemu demokratičnega socializma, bi bila tudi predana zadovoljevanju potreb vseh svojih državljanov. S socialnimi programi, ki so zasnovani tako, da koristijo vsakemu državljanu in zagotavljajo visoko kakovost življenja, bi zadostili številnim potrebam. Primeri takšnih programov vključujejo univerzalno otroško varstvo, brezplačno ali subvencionirano izobraževanje, nacionalne zdravstvene sisteme, ki zagotavljajo dostop za vse, in druge socialne storitve. Od leta 2011 demokratičnega socializma ni v celoti izvajala nobena vlada, vendar so nekatere države imele posebne programe, ki bi bili del vizije demokratičnega socialista.