Razjeda z dekubitisom se nanaša na preležanine ali razjede zaradi pritiska, ki se pojavijo, ko pritiskamo na kožo, mišice, mehko tkivo in kost. Ko teža osebe pritisne na površino pod njimi, se lahko koža začne razpadati. Običajno dekubitalna razjeda prizadene tiste, ki so slabega zdravja, vezani na posteljo, inkontinentne osebe in starejše. Poleg tega so posamezniki, ki se ne morejo prestaviti vsaj vsaki dve uri, ogroženi tudi za nastanek dekubitalne razjede.
Običajno oslabljena gibljivost preprečuje, da bi oseba po potrebi spremenila položaj, kar poveča tveganje za okvaro kože. Poleg tega so še posebej ogroženi tisti bolniki, ki so nevrološko prizadeti, imajo demenco ali so močno sedirani. Ljudje, ki imajo že obstoječa stanja, kot je sladkorna bolezen, so nagnjeni k dekubitisnim razjedam, sladkorna bolezen pa lahko še dodatno upočasni celjenje ran. Preležanine so na splošno razvrščene kot blage do hude. Huda razjeda z dekubitisom v stopnji IV lahko prizadene mišice in kosti ter povzroči gangreno. Zdravljenje dekubitisne razjede je odvisno od stopnje rane ter splošnega telesnega in duševnega stanja bolnika.
Celjenje ran se na splošno ne more začeti, dokler ne odstranimo pritiska na razjedo dekubitisa. Poleg tega je treba območje poškodbe kože vzdrževati čisto in brez dražilnega urina in blata. Razjede zaradi pritiska na stopnji I ali blage preležanine se na splošno odzivajo na lokalne pripravke, kot je vazelin ali krema za plenični izpuščaj. V hujših primerih bodo morda potrebni močnejši pripravki, ki lahko odstranijo odmrlo kožo, hkrati pa regenerirajo novo kožo. Včasih bo v hudih primerih potrebna kirurška odstranitev mrtvega tkiva in preprečitev razvoja gangrene. Prav tako so potrebni peroralni ali intravenski antibiotiki, ko se preležanine okužijo.
Prehrana z visoko vsebnostjo beljakovin in povečana poraba vitamina C lahko spodbujata celjenje ran pri tistih, ki trpijo zaradi razjed zaradi pritiska. Prav tako je treba bolnike, ki so nepokretni, obrniti in prestaviti vsaj vsaki dve uri, da preprečimo pritisk na kostne izbokline, kot so boki, gležnji in komolci. Za zmanjšanje pritiska na kožo so koristne tudi posebne vzmetnice, kot so zračne ali vodne. Bolniki z inkontinenco morajo zamenjati oblačila za inkontinenco vsaki dve uri in ko se umažejo. Ko bolniki sedijo v urinu in blatu, postane koža razdražena, kar poslabša razjede zaradi pritiska.