Izjavni stavek je stavek, ki poslušalcu ali skupini poslušalcev preprosto napove nekaj. Izjavni stavek je ena od štirih glavnih stavčnih vrst v angleškem jeziku: ostali trije so imperativni, vprašalni in vzklikajoči stavki. Upoštevanje teh osnovnih vrst stavkov lahko začetnikom pomaga razumeti več o tem, kako angleški govorci uporabljajo jezik za komunikacijo.
Eden od preprostih načinov za prepoznavanje izjavnih stavkov je ločila. Za konec izjavnega stavka se uporablja pika. V nasprotju s tem se vprašalni stavek konča z vprašajem, za konec klicajnega stavka pa se uporablja klicaj. Zavezni stavek lahko vsebuje piko ali klicaj. Začetniki bodo potrebovali drug način za razlikovanje te vrste stavka.
Če je imperativni stavek tisti, ki vključuje ukaz ali predlog, izjavni stavek preprosto nekomu nekaj pove. Ena od značilnosti izjavnega stavka je, da je subjekt običajno zelo izrazit. Na primer, če govorec angleškega jezika reče »Danes sem šel v trgovino«, je to primer izjavnega stavka. V tem preprostem stavku je oseba “jaz” prva beseda, ki ji sledita glagolski in predikatni del stavka.
Poleg teh preprostih vrst stavkov obstajajo tudi drugi, ki so lahko bolj zapleteni. Te so običajne za starejšo uporabo v angleščini. Na primer, zgodovinski govorci angleščine bi lahko začeli stavek z »I declare to you…«, kjer je izjavni stavek jasno označen. Sčasoma, ko se je angleški jezik spremenil, so bile te vrste uradnih izjav večinoma izbrisane iz jezika.
Deklarativna vrsta stavka ima konstrukcijo, ki bralcem pogosto omogoča, da dobijo dober vpogled v klasično razmerje med subjektom in glagolom, ki je prisotno v večini angleških konstrukcij. Najkrajše deklarativne vrste stavkov so dober primer tega. Če angleško govoreči reče “Ptice letijo.” kot celoten stavek je ta izjava sestavljena samo iz subjekta, »ptica« in ustreznega glagola »leti«. Angleško govoreči običajno ne govorijo tako, vendar predstavlja model za razširitev za boljše razumevanje, kako se angleške besede ujemajo v stavkih. Na primer, dodajanje besede »dobro« kot prislova predstavlja eno najpogostejših razširitev te vrste stavka; te vrste besed, skupaj s stavki in dodatnimi konstrukcijami, pomagajo angleško govorečim ustvariti popolne deklarativne stavke, ki povedo več o tem, kaj poskušajo izraziti.