Dejanska denarna vrednost je izraz, ki se uporablja v zavarovalniški industriji za opis zneska denarja, ki je potreben za zamenjavo nečesa, kar je bilo izgubljeno, ukradeno ali poškodovano in nepopravljivo, z nečim primerljive kakovosti. Številne zavarovalnice so napisane tako, da zavarovancu zagotovijo dejansko denarno vrednost zavarovane stvari v primeru izgube, zavarovalnice pa pogosto raje nosijo to vrsto kritja. Vendar pa obstajajo nekatere omejitve glede kritja dejanske denarne vrednosti, ki bi se jih morali ljudje zavedati pri nakupu zavarovanja za kritje posebnih predmetov.
Preprosto povedano, dejanska denarna vrednost je sestavljena iz stroškov predmeta, ko je bil nov, zmanjšan za amortizacijo. Če nekdo kupi popolnoma nov avto za 10,000 ameriških dolarjev (USD) in ga potrese teden dni pozneje, bo zavarovalnica verjetno izplačala skoraj polno nominalno vrednost, pri čemer se zaveda dejstva, da je bila amortizacija dokaj minimalna. Po drugi strani pa, če je avto uničen 10 let pozneje, lahko zavarovalnica po oceni avtomobila ugotovi, da bi lahko dejanska denarna vrednost na tej točki znašala 1,000 USD. To plačilo bi zavarovancu omogočilo zamenjavo poškodovanega avtomobila z enim primerljive kakovosti: 10 let star avtomobil s podobno kilometrino.
Ena največjih težav pri politiki dejanske denarne vrednosti je, da ne upošteva apreciacije, ko sredstvo sčasoma pridobiva na vrednosti. Za stvari, kot so domovi, klasični avtomobili, starinsko pohištvo in nakit, je treba napisati posebne police, ki zagotavljajo, da bo zavarovanec prejel ustrezno nadomestilo za predmet, če pride do izgube. Prav tako je lahko težko izračunati dejansko denarno vrednost za unikatne predmete, kot so umetniška dela, saj ni s čim primerjati dela, in v teh primerih se namesto tega lahko uporabi polica navedene vrednosti, pri čemer se zavarovalnica in zavarovanec dogovorita vrednost in zavarovanje predmeta za ta znesek.
Pri nakupu police z dejansko denarno vrednostjo se morajo zavarovanci pogovoriti s svojimi zavarovalniškimi predstavniki o svojih možnostih in posebnih pogojih police. Morda bodo želeli razmisliti tudi o tem, kaj bi se zgodilo v primeru izgube, in se pogovoriti o svojih potrebah z zavarovalnim zastopnikom, da bi kupili najprimernejši zavarovalni projekt. Na primer, za nekoga, ki dela od doma, je izguba doma tudi izguba pisarne, vključno s pisarniško opremo in evidencami, kar bi torej zapletlo polico stanovanjskega zavarovanja.