Deduktivna logika, ki se najpogosteje uporablja v filozofiji, je ena od dveh klasifikacij logičnih argumentov. Za razliko od induktivne logike se deduktivna logika začne z domnevno resničnimi premisami in nato iz teh premis izvede dedukcijo. Tako deduktivna kot induktivna logika se uporabljata samo v argumentih.
Induktivna logika se začne z dejstvi, za katera je znano, da so resnična, kot so statistika, in želi pojasniti razloge za te statistike na logičen in razumen način. Deduktivna logika se po drugi strani začne z nizom premis in iz teh premis izpelje logični zaključek. Premise so trditve, ki so lahko resnične ali pa tudi ne, vendar se za namen argumenta vzamejo za dejstvo.
Deduktivna logika se bolj ukvarja s strukturo argumenta kot z vsebino argumenta. V deduktivnem argumentu trdimo, da sta premisa A in premisa B resnični, zato je resničen tudi sklep C. Zunaj filozofije so geometrijski dokazi vrsta deduktivne logike. Dejansko je strukturo mogoče jasno videti z uporabo preprostih številk. Na primer, če predpostavimo, da je A enak 1 in B enak 2, mora biti C enak 3.
Deduktivni argument je lahko veljaven ali neveljaven. Ker deduktivni argumenti temeljijo na predpostavki, da so premise resnične, je argument lahko veljaven, ne da bi bil resničen. Na primer argument: »Vse sivolase so babice. Betty je sivolasa ženska. Zato mora biti Betty babica,« velja, vendar je napačna.
Če so premise resnične, potem drži tudi sklep, da je Betty babica. Prva premisa pa ne drži. Vse sivolase niso nujno babice, zato Betty ni nujno babica. Če je argument veljaven, vendar neresničen, je premisa v tem argumentu napačna.
Neveljavni argumenti se pojavijo, ko sklep ne izhaja logično iz premise. Sledi primer neveljavne argumentacije: »Layla je po plesu vedno lačna. Layla je lačna. Zato je Layla plesala.”
Ples je le ena stvar od mnogih, ki povzroča lakoto. Layla bi lahko bila lačna, ker je plesala, lahko pa bi bila lačna preprosto zato, ker cel dan ni jedla. Čeprav so premise resnične, sklep ne izhaja logično iz premise in je zato neveljaven.
Tako deduktivna kot induktivna logika se uporabljata samo v argumentih. Argumenti so stvari, o katerih se lahko razpravlja ali se z njimi ne moremo strinjati. Opisi ali preprosto mnenje niso argumenti in zato ni mogoče uporabiti nobene oblike logike. Na primer, če rečete: “Moj najljubši sladoled je pekan iz masla,” je le mnenje in zato ni mogoče trditi.