Odstranjevanje razjed je kirurška ali kemična odstranitev nekrotičnega ali mrtvega tkiva, ostankov kože in žuljev iz razjede na nogi ali stopalu za spodbujanje celjenja. Po odstranitvi razjede rano speremo s fiziološko raztopino ali drugim sterilnim čistilom za rane. Pri resnih ranah se lahko na rano precepi koža, da se spodbudi celjenje. Kirurg mora pred odstranitvijo razjede oceniti bolnikovo žilno stanje, ker ta poseg ni priporočljiv za tiste, katerih žilni status je ogrožen.
Kadar kirurško odstranjevanje razjed ni izvedljiva možnost, lahko pride v poštev kemična razjeda. Za čiščenje rane se uporabljajo kemikalije ali natančneje encimi. Postopek, znan kot avtolitični debridment, odvzame vlago iz pacientovega telesa, kar pomaga zmehčati in odstraniti tkivo. Kirurško odstranjevanje razjed se izvaja v splošni anesteziji in se izvaja s kirurškimi orodji, kot so ostri skalpeli in kirurške škarje.
Debridman razjede je na splošno varen, vendar se lahko pojavijo zapleti. Ti zapleti vključujejo krvavitev, bolečino, okužbo in nenamerno odstranitev zdravega tkiva. Pojavi se lahko tudi zapoznelo celjenje, zlasti pri tistih z manj kot optimalno žilno funkcijo. Nekateri dejavniki lahko povečajo zaplete, vključno s sladkorno boleznijo, okužbami in slabo prehrano. Oslabljen imunski sistem, kajenje in slaba cirkulacija so lahko tudi predisponirajoči dejavniki za zaplete razjede.
Kirurg lahko priporoči tudi debridman razjede, da se naredi čeden rob, tako da bo tveganje za brazgotinjenje čim manjše. Ne glede na to, zakaj je treba poseg izvesti, bo pacient pred posegom podvržen temeljitemu fizičnemu pregledu in kirurg bo izmeril rano, ki jo je treba odstraniti. Lahko se predpiše tudi zdravila za lajšanje bolečin, da se bolnik počuti udobno, preden zamenja povoje.
Običajno se kirurška odstranitev opravi v ambulanti, tako da se lahko bolnik še isti dan vrne domov. Lahko pa traja tedne ali celo mesece, preden se rana zaceli. Da bi olajšali celjenje, mora biti na novo očiščena rana čista in suha, bolnik pa mora izrecno upoštevati navodila svojega zdravnika.
Ob prvih znakih okužbe mora bolnik poklicati svojega kirurga, ki bo moral oceniti rano. Znaki okužbe so bolečina, pordelost in zvišanje temperature okoli rane. Prisotnost gnoja, neprijeten vonj in zvišana telesna temperatura so lahko tudi znak okužbe rane. V primeru okužbe bo kirurg odredil tečaj peroralnih antibiotikov. Če peroralni antibiotik ni učinkovit pri izkoreninjenju okužbe, bo morda potrebna hospitalizacija, da se lahko začne z intravenskimi antibiotiki.