Kot ena najstarejših komponent, povezanih z računalniki, je sistem za upravljanje baz podatkov ali DBMS računalniški program, ki je zasnovan kot sredstvo za upravljanje vseh baz podatkov, ki so trenutno nameščene na sistemskem trdem disku ali omrežju. Obstajajo različne vrste sistemov za upravljanje baz podatkov, pri čemer so nekateri zasnovani za nadzor in ustrezen nadzor baz podatkov, ki so konfigurirane za posebne namene.
Kot orodje, ki se uporablja v široki praksi upravljanja baz podatkov, se DBMS trži v številnih oblikah. Nekateri bolj priljubljeni primeri teh rešitev vključujejo Microsoft Access, FileMaker, DB2 in Oracle. Vsi ti izdelki omogočajo ustvarjanje vrste pravic ali privilegijev, ki jih je mogoče povezati z določenim uporabnikom. To pomeni, da je mogoče določiti enega ali več skrbnikov baze podatkov, ki lahko nadzorujejo vsako funkcijo, kot tudi drugim uporabnikom omogočiti različne ravni skrbniških pravic. Zaradi te prilagodljivosti je naloga uporabe metod DBMS za nadzor sistema nekaj, kar je mogoče centralno nadzorovati ali dodeliti več različnim osebam.
Obstajajo štirje bistveni elementi, ki jih najdemo pri skoraj vsakem primeru DBMS, ki je trenutno na trgu. Prva je implementacija jezika za modeliranje, ki služi za definiranje jezika vsake baze podatkov, ki gostuje prek sistema. Trenutno je v uporabi več pristopov s hierarhičnimi, omrežnimi, relacijskimi in objektnimi primeri. V bistvu jezik modeliranja zagotavlja sposobnost podatkovnih baz, da komunicirajo s DBMS in tako delujejo v sistemu.
Drugič, podatkovne strukture prav tako upravlja DBMS. Primeri podatkov, ki jih organizira ta funkcija, so posamezni profili ali zapisi, datoteke, polja in njihove definicije ter predmeti, kot so vizualni mediji. Podatkovne strukture so tisto, kar tem sistemom omogoča interakcijo s podatki, ne da bi pri tem škodovali integriteti samih podatkov.
Tretja komponenta programske opreme DBMS je jezik podatkovnih poizvedb. Ta element je vključen v vzdrževanje varnosti baze podatkov s spremljanjem uporabe prijavnih podatkov, dodeljevanjem pravic in privilegijev dostopa ter opredelitvijo meril, ki jih je treba uporabiti za dodajanje podatkov v sistem. Jezik podatkovnih poizvedb deluje s podatkovnimi strukturami, da zagotovi, da je težje vnesti nepomembne podatke v katero koli bazo podatkov, ki se uporablja v sistemu.
Nazadnje, mehanizem, ki omogoča transakcije, je bistvena osnova za vsak DBMS. To pomaga več uporabnikom omogočiti več in sočasni dostop do baze podatkov, preprečuje manipulacijo enega zapisa s strani dveh uporabnikov hkrati in preprečuje ustvarjanje podvojenih zapisov.