Davki od dohodkov pravnih oseb so vse vrste davkov, ki jih je družba dolžna plačati lokalnim, državnim in zveznim davčnim agencijam v zameno za privilegij, da jim je dovoljeno opravljati posle v veljavnih jurisdikcijah. V večini primerov vsaka jurisdikcija zagotavlja jasen nabor smernic za izračun zneska dolgovanega davka od dohodkov pravnih oseb za katero koli davčno obdobje. Od podjetij se pričakuje, da vložijo dokumente skupaj s predložitvijo rednih plačil davkov v skladu s predpisi, ki jih je določila davčna agencija.
Natančna metoda za izračun davka od dohodkov pravnih oseb se bo razlikovala, saj imajo lahko različne jurisdikcije različne zakone glede obdavčitve podjetij in poslovnih dobičkov. V nekaterih primerih se do davka od dohodkov pravnih oseb dostopa od zneska dobička, ki ga ustvari podjetje; to pomeni, da se davki ne obračunajo od dejansko zbranih prihodkov, temveč le od tistega dela, ki ostane po kritju osnovnega poslovanja podjetja. V drugih primerih se davek od dohodkov pravnih oseb obračuna na zbrane prihodke v navedenem obdobju, čeprav je verjetno, da bo del davkov povrnjen ob vložitvi letnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb.
Nič nenavadnega ni, da družba izračuna znesek davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga dolguje določeni jurisdikciji, na mesečni ravni, tudi če zahteve za prijavo zahtevajo, da se davki predložijo četrtletno. Ta pristop omogoča družbi, da del dobička nameni za plačevanje davkov v celotnem obdobju, namesto da poskuša doseči celoten znesek naenkrat. Zlasti manjša podjetja bodo verjetno uporabila to metodo.
Nič nenavadnega ni, da lokalna jurisdikcija, ki skuša pritegniti nova podjetja na območje, ponudi olajšavo pri dolgovanem davku od dohodkov pravnih oseb. To je pogosto v zameno za odprtje objekta na območju, ki bo zagotavljal pomemben vir delovnih mest in uvedbo novih prihodkov v lokalno gospodarstvo. Začasna davčna olajšava od dohodkov pravnih oseb lahko velja več let, pod pogojem, da družba še naprej upravlja objekt vsaj toliko let kot podaljšana davčna olajšava.