Finančno upravljanje in računovodstvo sta morda dve največji nalogi, ki ju mora podjetje opraviti vsak dan. Terjatve so eno takšnih področij finančnega upravljanja; posebej obravnava denar, ki ga stranke dolgujejo podjetju. Davek na terjatve predstavlja plačila, ki jih podjetje izvede državnim organom za neizterjane račune. Ta davek morda ni nujno z zvezne ravni; države ali lokalne regije imajo lahko pooblastilo za pobiranje davkov na podlagi teh odprtih bilanc. Zato je pobiranje in poročanje davka na terjatve zelo pomembno za pravilno vodenje podjetja, da bi se izognili globam in kaznim.
Tradicionalna metoda ravnanja s terjatvami je pregled kreditne sposobnosti stranke in pretekle zgodovine plačevanja računov. Tiste stranke, ki izpolnjujejo pogoje, imajo nato v računovodskih knjigah podjetja odprte lastne račune. Računovodja vsak mesec med čakanjem na plačila knjiži nakupe od stranke na račun. Ta postopek razvrsti terjatve do računov kot neopredmeteno sredstvo, ki nato kvalificira sredstvo kot obdavčeno z zveznim, državnim ali lokalnim davkom na terjatve. V večini primerov gre za davek pod imenom davek na neopredmetena sredstva, ki zajema veliko različnih poslovnih dejavnosti.
Obdavčitev neopredmetenih sredstev je preprosto še en način za državno agencijo za ustvarjanje davčnih prihodkov. Terjatve niso nujno proces ustvarjanja prihodkov za podjetje. Na nek način je to lahko dejansko izgubljena ponudba za podjetje, v katero bi se lahko vključilo. Na primer, če podjetje ne more zbrati odprtih računov ali če stranka preprosto jamči za dolgovani denar, se račun odpiše. Zato plačani davek na terjatve dejansko ne obdavčuje ničesar, saj predmet davka v celoti izgine.
Podjetja niso nujno brez načina za povrnitev davka na terjatve, plačanega na izgubljene račune. Države in lokalni davčni organi lahko podjetju dovolijo, da vloži zahtevek za vračilo katerega koli davka na terjatve, plačanega za izgubljene terjatve. Ta postopek pa pretirano obremenjuje podjetje, saj ga je težko dokazati državnim davčnim organom. Plačilo tega davka običajno zahteva obrazec in morda nekaj papirjev, ki podpirajo številke. Izpolnjevanje in vložitev obrazca za morebitno vračilo je lahko povsem drugačen postopek.