Načrtovanje davka na naložbe je potrebno za maksimiranje kapitalskega dobička in neto vrednosti vlagatelja. Vlagatelji običajno kupujejo in prodajajo sredstva, kot so delnice, vzajemni skladi, nepremičnine in obveznice, da povečajo kapital in načrtujejo upokojitev. Na splošno, ko ima vlagatelj sredstvo, ni odgovoren za plačilo davkov, dokler se sredstvo ne proda ali zamenja. Če vlagatelj prejme dobiček od prodaje ali zamenjave sredstva, mora plačati davek na dobiček, če pa prodaja ali zamenjava povzroči izgubo, vlagatelju ni treba plačati davka. Zmanjšanje davkov je pomembno za povečanje kapitalskega dobička, zato je bistveno, da vlagatelji sodelujejo pri strategijah načrtovanja davkov na naložbe.
Naložbe lahko prinašajo običajni dohodek, kapitalski dobiček, odloženi dohodek ali neobdavčen dohodek. Na splošno naložbe prinašajo kapitalski dobiček po prodaji sredstva, čeprav se nekatere naložbe, kot so komanditne družbe in nepremičnine za najem, štejejo za pasivno dejavnost in se lahko obdavčijo kot običajni dohodek na podlagi vlagateljevega davčnega razreda. Občinske obveznice in nekateri računi za upokojitev so pogosto naložbe, oproščene davka, vendar če vlagatelj odstopi od naložbe pred zapadlostjo ali dopolnitvijo minimalne upokojitvene starosti, bo morda moral od vlagatelja plačati davke in kazni na naložbo.
Naložbe z odloženimi davki povzročajo rast kapitala in običajno niso obdavčene, dokler se vlagatelj ne začne umikati iz naložbe. Čeprav se naložbe z odloženimi davki ne štejejo za dolgoročne naložbe, so pogosto obdavčene kot običajni dohodek, pri čemer je stopnja odvisna od finančnega davčnega razreda vlagatelja. Za vlagatelje je pomembno, da pred vlaganjem v naložbe z odloženimi davki ocenijo potencialne zaslužke in sodelujejo pri načrtovanju davkov na naložbe.
Znesek davka, odmerjen na kapitalski dobiček, je običajno odvisen od več dejavnikov, vključno z bruto dohodkom vlagatelja in kako dolgo je bilo sredstvo v posesti. Vlagatelji, ki prodajo premoženje manj kot eno leto po nakupu, bi lahko dolgovali več davka kot tisti, ki imajo premoženje več kot eno leto. Vlagatelj mora oceniti, koliko časa namerava obdržati naložbo, in določiti dobiček po obdavčitvi. Nekateri primeri bi lahko naredili ugodnejšo prodajo sredstva pred letom dni, kot je predviden upad trga ali takojšnje zanimanje za sredstvo.
Ko se posameznik odloči za nakup ali sodelovanje v naložbi, je zanj bistveno, da določi višino kapitalskega dobička po obdavčitvi. Finančno stanje vlagatelja in morebitne prihodnje naložbe določajo, ali naj posameznik vlaga v nepremičnine, delnice, obveznice ali nepremičnine. Pravilno davčno načrtovanje naložb lahko zagotovi, da vlagatelj pridobi največji kapital iz svojih naložb.