Poznan tudi kot plačilni agent, je davčni zastopnik subjekt, ki ga imenuje vlada za upravljanje posebnih finančnih zadev v imenu te stranke. V nekaterih primerih je zastopnik tudi pozvan, da poda predloge in mnenja o drugih finančnih zadevah, ki so lahko ali pa tudi niso posebej dodeljene zastopniku. Zastopnik te vrste je pogosto komercialna banka, lahko pa je tudi neka vrsta neprofitne organizacije, ki deluje v imenu drugih neprofitnih subjektov.
Eden najpogostejših primerov dela, dodeljenega davčnemu zastopniku, je pomoč podjetjem pri ustvarjanju delnic in urejanju zavarovanja za izdane vrednostne papirje. Ko je zavarovanje vzpostavljeno, agent pogosto sodeluje pri strukturiranju javnih ponudb delnic in pri zagotavljanju, da se vlagateljem zagotovi ustrezna dokumentacija, ko je prodaja končana. V primerih, ko gre za izdajo podjetniške ali državne obveznice, je davčni agent običajno odgovoren za zagotovitev, da se obresti imetniku obveznice izplačajo v skladu s pogoji obveznice, in tudi za zagotovitev, da imetnik prejme glavnico, ko obveznica doseže zrelost.
Davčni zastopnik lahko zagotavlja druge vrste finančne podpore in storitev glede na potrebe naročnika in določila, določena v pogodbi med subjektoma. Poleg pomoči pri postopku odplačevanja glavnice in morebitnih zapadlih obresti lahko zastopnik obravnava tudi podrobnosti o odkupu izdaj obveznic ali kuponov in vlagateljem zagotovi zamenjavo dokumentov, ki so na nek način izgubljeni ali poškodovani. Zastopnik bo tudi poskrbel, da bodo kuponi ali obveznice pravilno odstranjeni, ko bodo imetniki teh dokumentov obdelali in prejeli plačila. Nič nenavadnega ni, da je davčni zastopnik vključen tudi v izračun in plačilo morebitnih davkov, povezanih z izdanimi vrednostnimi papirji.
Uporaba storitev davčnega zastopnika ima več prednosti. Agenti so običajno dobro seznanjeni z zakonodajo in predpisi, ki se nanašajo na izdajanje vrednostnih papirjev, zaradi česar so neprecenljivi za proces izdajanja in vzdrževanja vrednostnih papirjev na način, ki je v skladu z veljavno zakonodajo. Poleg tega je uporaba zastopnika pogosto stroškovno učinkovita in časovno učinkovita, saj izdajatelju ni treba porabiti sredstev podjetja za vodenje vsakodnevnih nalog, povezanih z upravljanjem vrednostnih papirjev.