Corpus spongiosum je gobasto tkivo v penisu. Včasih se to tkivo imenuje tudi corpus cavernosum sečnice, čeprav se ta izraz šteje za zastarel. Obdaja sečnico in preprečuje njeno stiskanje in zapiranje, ko je penis pokončen. Brez tega tkiva bi se sečnica med erekcijo stisnila, kar bi onemogočilo prehod semena skozi penis med ejakulacijo.
Na svoji najbolj notranji točki spongiozum tvori čebulico, skozi katero sečnica vstopi v penis. To tkivo se nato po dolžini penisa nekoliko zoži in se na koncu spet poveča, da tvori glavico ali glavo penisa. Glans, ki ga obdaja in podpira cavernosa corpus, erektilno tkivo penisa, je najbolj občutljiv del penisa. Med erekcijo se corpus cavernosa napolni, ko vanj teče kri. Corpus cavernosa postane trdo in neprožno, gobasto tkivo corpus spongiosum pa ostane prožno.
Ženski spolni organi vsebujejo tkivo, podobno kot corpus cavernosa. Pri samici erektilno tkivo, imenovano corpus cavernosa clitoridis, tvori klitoris, ki se med spolno stimulacijo tudi napolni s krvjo in pokonci. Za razliko od penisa klitoris ne vsebuje spongioznega telesa, ker sečnica ne prehaja skozi ženski erektilni organ in ga zato ni treba zaščititi, ko klitoris postane pokončen.
Poškodba corpus spongiosum ali corpus cavernosa lahko povzroči težave pri doseganju erekcije ali lahko povzroči zmanjšan občutek med spolno aktivnostjo. Lahko se poškoduje zaradi priapizma, stanja, pri katerem erekcija traja dlje kot običajno ter postane obstojna in boleča. Lahko se poškoduje tudi zaradi poškodbe penisa.
V redkih primerih spongioznega telesa popolnoma manjka, kar ima za posledico prirojeno stanje, imenovano scaphoid megalourethra. Če manjka tudi corpus cavernosum, se stanje imenuje fusiform megalourethra. Ker podporna tkiva, ki so običajno prisotna v stebru penisa, manjkajo, struktura penisa ni pravilno podprta, kar omogoča, da se sečnica širi na nenaraven način. To stanje je mogoče odkriti ob rojstvu, kar pogosto povzroči prevelik, napačen penis. Megalouretro pogosto spremljajo druge malformacije v urogenitalnem predelu, zato je treba vsakega dojenčka z diagnozo megalouretro natančno pregledati tudi za druge prirojene okvare.