Kopula je posebna vrsta glagola v angleščini, čeprav lahko v drugih jezikih v tej vlogi služijo tudi drugi deli govora. Glagol deluje kot povezovalec med subjektom stavka in nekakšnim modifikatorjem. Zaradi te vloge se v angleščini pogosto imenuje tudi povezovalni glagol. Glavni primer v angleščini in mnogih drugih jezikih je glagol biti, ki najpogosteje služi za povezavo subjekta stavka s predikatom – delom stavka, ki spreminja subjekt.
Nekateri primeri te uporabe besede to be vključujejo naslednje:
Je kdaj kaj dovolj?
Hiša je na vrhu hriba.
Jetovi so hitri.
V vsakem od teh stavkov se glagol biti ne uporablja v dobesednem besednem pomenu, kar pomeni »obstajati«, temveč vzame drugi del stavka – predikat – in ga uporablja za spremembo prvega dela.
Nasprotno pa v stavku »Mislim, torej sem« glagol ni kopula, temveč polni glagol, ki dobesedno označuje obstoj. Ta dvojnost, ki jo ima večina povezovalnih glagolov, lahko pogosto povzroči zmedo, ko ljudje poskušajo izboljšati svoj govor, da bi bil bolj slovnično standarden.
Večina ljudi se že zgodaj nauči, da moramo uporabiti prislove za spreminjanje glagolov in pridevnike za spreminjanje samostalnikov. Zato lahko, ko nekdo uporabi stavek “I ran over here as fast as I could,” učitelji angleščine ali domači slovnici popravijo govorca in opozorijo, da je beseda, ki bi jo moral uporabiti, hitro, saj je ran glagol in hitro je pridevnik.
Težava nastane, ko ljudje poskušajo to pravilo posplošiti na glagole kopule. Trik je v tem, da je treba prislove uporabiti za spreminjanje akcijskih glagolov, vendar to ne vključuje vseh glagolov. Glagol čutiti se na primer lahko uporablja kot akcijski glagol, lahko pa se uporablja tudi kot glagol kopula. Pogost prevelik popravek je odgovor na vprašanje: “Kako se počutite?” z napačnim odgovorom: “Počutim se slabo.”
V tem primeru govornik slabo uporablja prislovno obliko in ne pridevniksko obliko slabo, saj prepozna občutek kot glagol. V tem kontekstu pa se občutek uporablja kot kopula glagol, ne glagol dejanja, zato je pridevniška oblika pravilna. S slabo uporabo modifikatorja se namiguje, da se občutek uporablja kot akcijski glagol, pri čemer je pomen stavka preveden na nekaj takega: »Moji tipni čuti delujejo precej slabo.« Seveda je mišljeno, da spremenimo I s povezovalnim glagolom, pri čemer rečemo nekaj takega: »Slabo je primeren način za opis stanja, v katerem sem.«
Ena zanimiva posebnost kopula glagolov v indoevropskih jezikih je, da so ponavadi veliko bolj nepravilni kot kateri koli drugi glagoli v jeziku. Glagol biti, na primer, ima osem različnih oblik, v nasprotju s štirimi ali petimi oblikami, ki jih običajno imajo drugi glagoli. Osmim oblikam – be, being, been, is, am, are, was in were – v preteklosti so bile dodatne štiri oblike – best, art, wast in wert – dajajo glagolu več kot dvakrat več oblik običajnih oblik. glagoli.