Civilna družba, znana tudi kot »civilna družba«, je skupek organizacij in institucij z državljanskim ali družbenim nagibom, ki deluje skupaj na način, ki ga vlada ne more ali noče. Te skupine sodelujejo na prostovoljni osnovi, da bi uveljavile državljanske in družbene spremembe ter izboljšale življenje ljudi. Na splošno, vendar ne vedno, so člani civilne družbe neprofitne organizacije in niso povezani z uveljavljeno vlado.
Civilne družbe vključujejo organizacije, ki temeljijo na skupnosti, fundacije skupnosti, nevladne organizacije (NVO), zasebne prostovoljne organizacije (PVO), civilne klube, programe, ki razvijajo vodstvo skupnosti, nekatere vrste sindikatov, socialne klube, akademske ustanove, dobrodelne organizacije, okoljske skupine , in zadruge. Te organizacije bodo pogosto sodelovale pri gostovanju državljanskih dogodkov, načrtovanju programov za državljanske spremembe in razvoj ter medsebojnem sodelovanju pri doseganju državljanskih ciljev.
Demokracija je pogosto povezana s temi družbami. Njuna povezava je v njuni filozofiji, kot so pisali Alexis-Charles-Henri Maurice Clérel de Tocqueville, Sidney Verba in Gabriel Almond.
Danes se v razpravah o globalizaciji pogosto sliši izraz »civilna družba«. Številni aktivisti menijo, da bo globalizacija škodila družbenemu življenju skupnosti in da bo to povzročilo različne vrste političnih in družbenih zlomov. Drugi verjamejo, da globalizacija ponuja priložnosti za nove vrste globalnih družb.
Medtem ko je prihodnost civilne družbe neznana, je znano, da so mnoge takšne družbe prestale številne vrste političnih in gospodarskih sprememb. Rdeči križ je bil na primer razvit oktobra 1863 pod naslovom »Mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca«. Ta organizacija, ki je bila ustanovljena v Ženevi v Švici, je nameravala nuditi nestrankarsko oskrbo bolnim in ranjenim posameznikom v času vojne. Rdeči križ še naprej deluje kot civilna družba in je pomagal posameznikom, ki so bili vpleteni v nekatere najhujše katastrofe in najbolj krvave vojne v zgodovini.