Cistein hidroklorid je prehransko dopolnilo, ki se pogosto daje bolnikom, ki jim primanjkuje cisteina, aminokisline, ki je prisotna v številnih živilih, bogatih z beljakovinami. Pogosto se bolniku daje intravensko, zlasti pri dojenčkih, da telo učinkoviteje absorbira dodatek. Kot del raztopine se cistein hidroklorid običajno kombinira z vodo in dušikom za redčenje in se doda drugi raztopini aminokislin. Dodatek je treba dati takoj po razredčenju; sicer lahko postane netopen in ga telo ne more absorbirati.
Kot aminokislina je cistein pravzaprav stranski produkt druge aminokisline, imenovane metionin. Posledično se cistein nato pretvori v drugo aminokislino, imenovano glutation, ki je eden najmočnejših antioksidantov, ki ščiti celice pred poškodbami. Pomaga tudi pri distribuciji hranil v različnih celicah. Dojenčki pa še ne morejo pretvoriti metionina v cistein, kar povzroča težave, kot sta podhranjenost in malabsorpcija. Za zdravljenje takšnih težav zdravniki pogosto dajejo injekcije cistein hidroklorida podhranjenim in nedonošenčkom, skupaj z drugimi injekcijami aminokislin.
Uporaba cistein hidroklorida je pogosto varna in bolniki redko trpijo zaradi prevelikega odmerjanja, če sploh ne. Nekatere reakcije pa se lahko pojavijo na območju, kjer je igla vstavljena, še posebej, če skozi isto cev prehajajo tudi druga zdravila, kot so antibiotiki. Te reakcije lahko vključujejo pordelost in srbenje kože, vnetje vene in krvni strdek, zato je treba ustvariti drugo mesto za infundiranje bodisi za antibiotike iz dodatka cisteina. Pojavijo se lahko tudi nekateri neželeni učinki, kot sta zaprtje in šok, pri čemer je slednji verjetno posledica krvnega strdka in je lahko usoden. Zdravniki pogosto odsvetujejo dajanje dodatka, če ima bolnik motnjo jeter ali presnovno bolezen, kot je sladkorna bolezen, saj je raztopina lahko strupena za bolnika.
Nosečnice morajo pred prejemom cistein hidroklorida preveriti tudi odobritev svojega zdravnika. Proizvajalci pogosto dobavijo 10 ml viale raztopine, od katerih vsaka vsebuje 0.5 grama cistein hidroklorida. Raztopino nato združimo z drugimi raztopinami aminokislin in ustrezno količino dekstroze. Viale je treba shranjevati pri nadzorovani temperaturi od 68 do 77 °F (približno 20 do 25 °C) in jih ne smete zamrzniti. Pred dajanjem je treba raztopino pregledati tudi, če so prisotne kakršno koli razbarvanje in delci, saj je treba uporabiti samo bistro raztopino.