Cirilica je družina abeced, ki se uporabljajo za različne slovanske jezike in nekatere neslovanske jezike, vključno s skoraj vsemi jeziki nekdanje Sovjetske zveze. Cirilica je tretja uradna abeceda Evropske unije, po latinici in grščini, od 1. januarja 2007, ko je Bolgarija postala članica. Cirilica je dobila ime po svetem Cirilu, grškem misijonarju pri slovanskih narodih iz 9. stoletja, ki je pomagal pri razvoju pisave.
Cirilica temelji na grški abecedi, za zvoke, ki niso v grščini, so dodane druge črke. Sveti Ciril in njegov brat, sveti Metod, sta v 860. letih razvila prvo znano slovansko abecedo, glagolico, njuni učenci pa so jo v naslednjih desetletjih izboljšali, skupaj z zgodnjo različico cirilice svetnikov. Do 12. stoletja je cirilica postala najprimernejša metoda pisanja slovanskih jezikov.
V teh letih je prišlo do številnih sprememb cirilice. Ruski car Peter Veliki je pozval k zahodnjanju abecede kot del svojega splošnega načrta za zahodnjačenje v začetku 18. stoletja. Zaradi tega je cirilica postala bolj podobna latinici, ki se uporablja za angleščino in večino drugih jezikov zahodne Evrope. Politična prevlada Rusije v vzhodni Evropi je privedla do tega, da so tudi druge države, ki uporabljajo cirilico, sprejele latinizirano različico abecede.
Cirilica in slovanska pismenost se tradicionalno praznujeta na praznik svetih Cirila in Metoda, 11. maja v vzhodnih pravoslavnih državah in 5. julija v rimokatoliških državah. Vsaj od leta 1851 je praznik na nekaterih območjih znan kot “dan bolgarske pisave”. Državni prazniki v čast bratom in slovanski pismenosti in kulturi praznujejo v Bolgariji, na Češkem, v Makedoniji, Rusiji in na Slovaškem.
Nekateri jeziki, vključno z azerbajdžansko, moldavščino in uzbekiščino, so bili napisani v latinici in cirilici. Ti trije jeziki so namreč po razpadu Sovjetske zveze svojo uradno abecedo zamenjali iz cirilice v latinico, čeprav je cirilica na nekaterih območjih še vedno v uporabi.