Obkroževanje je krožen ali dvoumen način povedati stvari. Na primer, če rečemo »določena dolgouha žival, ki je nagnjena k korenju« namesto »zajec«, je naključno. Circumlocution lahko imenujemo tudi ambage, circumduction, circumvolution, perifrase ali perifrasis. Obstaja veliko različnih vrst kroženja in veliko različnih razlogov za krožno govorjenje.
Eden najpreprostejših razlogov za uporabo kroženja je nezmožnost, da se za nekaj spomnite prave besede. To se pogosto zgodi pri učencih drugega jezika, značilno pa je tudi za nekatere vrste afazije, izgube jezika zaradi poškodbe možganov. Treba je opozoriti, da večina ljudi ta pojav doživlja občasno, tudi v svojem maternem jeziku. Obkroževanje je pogosto učinkovito sredstvo za razumevanje bistva v takšnih situacijah.
Obkroževanje se lahko uporablja tudi iz družbenih razlogov, na primer, da se izognemo temu, da bi rekli nekaj nesrečnega ali žaljivega. Uporaba krožnega govora, da bi se izognili nesrečnim ali tabu besedam, je oblika evfemizma. Včasih je evfemizem preprosto zamenjava ene besede z drugo, v drugih primerih pa se veliko besed uporablja za opis nečesa, namesto da bi za to uporabili pravo besedo, kar se lahko šteje za žaljivo, vznemirljivo ali nesrečno. Lahko bi na primer rekli, da je nekdo »preminil« ali »ni več med nami«, namesto da bi rekli, da je ta oseba »umrla«, da ne bi vznemirjali svojih poslušalcev.
Obkroževanje se lahko uporablja tudi za dvoumno ali dvoumno govorjenje. Oseba lahko za učinek uporabi dvoumen krožni govor, na primer v šaljivi dvosmiselnosti, ali da določeno čustvo prilega rimi in metru pesmi. Okrožni govor pa se lahko uporablja tudi za zavajanje ali dezinformiranje. Politike in odvetnike pogosto obtožujejo tovrstnega zavajanja, saj je včasih zelo težko določiti, katero stran političnega vprašanja bi morali podpreti, preprosto tako, da prisluhnemo njegovim zagovornikom ali razumemo drobnejše točke pravne pogodbe.
Okrožni govor z namenom zavajanja pa ni omejen na skupine ljudi, ki strokovno uporabljajo specializiran govor. Takšne primere dvoumnosti lahko srečamo skoraj v vsaki situaciji. Na primer, dvoumna oseba lahko reče: »Morda nisem bil ravno resničen«, namesto da bi neposredno priznal laž.