Kaj je cinizem?

Pri iskanju pomena cinizma obstajata pravzaprav dve različni poti. Za stare Grke je bil cinizem (z veliko začetnico) šola filozofije in družbene kritike, ki jo je ustanovil človek po imenu Antisten. Privrženci cinizma so pogosto zavračali materialno udobje in družbene prakse sveta okoli sebe, raje živeli čim bolj preprosto in krepostno. Ker so ti ciniki pogosto zavračali kopanje in so bili pogosto najdeni, kako neskladno kričijo na javnih površinah, so jih imenovali kuon, grška beseda za pse. Zato so ti ljudje zgodovinsko postali znani kot “pasji filozofi”.

Morda je bil najbolj znan privrženec gibanja grškega cinizma človek po imenu Diogen. Legenda pravi, da je Diogen taval po grškem podeželju, domnevno v neskončnem iskanju poštenega človeka. Poštenost in vrlina sta bila ključna elementa prvotne filozofije cinizma. Težava je bila v tem, da je v očeh cinikov le malo grških politikov ali vidnih članov vladajočega razreda imelo katero koli od teh lastnosti. V družbi nasploh so vladale misli o osebni koristi, politična korupcija in nesmiselni rituali.

V sodobnem pomenu besede je cinizem osebno prepričanje, da ljudi motivirajo predvsem lastni interesi, naravni red stvari pa se nagiba k razpadu in korupciji. Tisti, ki sprejemajo cinizem, se pogosto ločijo od preostale družbe, saj verjamejo, da je družba na splošno večinoma opustila svoj temeljni sistem vrednot. Politiki ukrepajo le, ko gre za osebno korist, korporativni svet pa motivirata predvsem pohlep in korupcija. Z vidika cinizma se te okoliščine ne bodo izboljšale, ker ljudi, ki so sposobni za te spremembe, zavirata apatija in strah.

Sodobni cinik se lahko vidi kot družbeni kritik, katerega negativna mnenja res služijo ustreznemu namenu. Cinizem ni brez svojih konstruktivnih vidikov, saj morajo politični in družbeni voditelji razumeti negativne vidike svojih namenov ali dejanj. Toda tisti, ki sprejemajo najbolj skrajne elemente cinizma, tvegajo, da bodo izgubili svojo verodostojnost kot »hudičevi zagovorniki«. Ko je cinizem združen z občutki zagrenjenosti ali resignacije, se lahko sodobni cinik znajde popolnoma izoliran od sveta okoli sebe, vključno z družino in prijatelji, ki se ne morejo več spopasti z zarotniškimi mislimi in neusmiljeno negativnostjo, povezano s skrajnim cinizmom.