Cingulum je anatomski izraz, ki se uporablja za snop vlaken bele snovi, ki jih najdemo v možganih. V množinski obliki je cingula. Čeprav je izraz najbolj znan po povezavi z možgani, se uporablja tudi za druge dele telesa. Cingulum je latinskega izvora, kar pomeni “pas” ali “pas”. V starem Rimu so vojaki nosili vojaške pasove, imenovane cingulum militare, ki so bili zasnovani tako, da držijo njihov meč in bodalo.
Možganska snov je podobna svojemu starodavnemu soimenjaku, saj tvori obdajajočo ali obročasto strukturo okoli možganov. Natančneje, širi se iz cingularnega girusa v entorhinalni korteks. Te regije tvorijo del možganske skorje, najvišjega dela možganov, ki je pomemben za človeške funkcije, kot so pozornost, govor, zavest in spomin.
Limbični sistem tvori notranjo mejo možganske skorje in je pokopan v možganih. Limbični sistem, ki vsebuje možganske strukture, kot so amigdala, anteriorna talamusna jedra, forniks in limbična skorja, je po mnenju raziskovalcev na področju medicine posebej odgovoren za človeške funkcije, kot so dolgoročni spomin, čustva in voh. Cingulum je del tega posebnega sistema kot komunikacijski kanal v možganih. To lahko doseže s svojimi aksoni, ki so dolge projekcije živčnih celic, ki proizvajajo električne impulze stran od telesa celic.
Cingulum dobi belo barvo iz mielina. To je maščobna snov, ki obdaja aksone strukture. Ker deluje kot električna izolacijska naprava, je mielin zato pomemben pri pospeševanju hitrosti komunikacije v možganih. V tem smislu snop bele snovi deluje kot omrežni kabel.
Po naključju se cingulum nahaja na vrhu corpus callosum, ki je tudi del limbičnega sistema in je odgovoren za prenos komunikacije. Corpus callosum pa je večji od cinguluma. Pravzaprav je to največji snop bele snovi v možganih s številom aksonov do 250 milijonov.
Izraz cingulum ima druge pomene. V zobozdravstvu se uporablja za izboklino na sprednjem zobu, kot je sekalec ali pas. Izraz velja tudi za medenični in ramenski obroč, znan kot cingulum membri pelvini oziroma cingulum membri thoracici.