Klepetanje, klepetanje ali klepetanje se nanaša na lahkoten, svež pogovor, ki običajno traja nekaj minut. Izraz izvira iz besede klepetanje, kar bi lahko pomenilo govorjenje ali pogovor lahke narave. Imenuje se ponovljena fraza, ker naj bi bilo klepetanje in klepetanje različici klepetanja. Pisna uporaba besede obstaja od 18. stoletja.
Običajno klepetanje ni zelo namenski dialog. Teme so lahko tako preproste, kot je vreme, kje je nekdo kupil svoje čevlje ali pa zgolj splošni pogovor o nespornih vprašanjih. V najzgodnejših pisnih omembah klepetanja pa se lahko ta beseda uporablja bolj kot trač. Samuel Palmer, ki je ta izraz uporabil leta 1710, meni, da to pomeni, da ljudje »vedno grizejo ugled ljudi za hrbtom«, kar pomeni bolj zlonamerno obliko klepetanja. Čeprav se lahko zgodi, da je nekaj minut klepetanja z nekom drugim namenjeno omejevanju ugleda tretje osebe, klepetanja z drugo osebo ni treba potopiti v zlonamerno.
Pravzaprav je učenje klepetanja lahko koristno orodje, zlasti na začetku družbenih odnosov z drugimi. Opazili boste, da majhni otroci težko prenašajo to obliko pogovora, pogosto se vtikajo v teme ali vprašanja, ki niso na temo ali pa so preresna za pravilno klepetanje. Odrasli, mladi in stari, pa bi se bolje naučili vljudnih oblik takšnega klepetanja, saj se s tem močno povečajo družbena spretnost. Ni nujno, da je vsak pogovor trden in močan, še posebej v družabnih okoljih, kot so zabave, ali ko začnete pogovor z malo znanim znancem ali neznancem.
Upoštevati je mogoče nekaj pravil za uspešne klepetalnice, zlasti z novimi poznanstvi. Pogovori morajo ostati lahki in v obojestranskem interesu. Izogibati se je treba razpravam o kontroverznih vprašanjih (vera, politika). Uvedbo krepkih osebnih podatkov o sebi je bolje prepustiti drugim časom. Pravzaprav je cilj klepetanja na kratko, sproščeno govoriti o ničemer, tako da se obe strani v pogovoru počutita udobno. Takšno klepetanje je bolj način, da ste prijazni in uveljavljate svojo prijaznost, namesto da poskušate testirati ljudi, ali ustrezajo vaši podobi idealnih znancev.
Nekateri ljudje govorijo o klepetu manj formalno in ga preprosto mislijo kot nekaj minut pogovora o kateri koli temi. Namesto da ta sporočila omejujejo s temo, jih omejujejo z dolžino pogovora. V tem kontekstu lahko klepetanje pomeni le zelo kratko komunikacijo in ne pomeni nujno fizičnega pogovora. E-pošta, storitve za sporočanje ali bloganje so lahko tudi oblika klepeta, teme pa lahko postanejo globlje, bolj izdane ali bolj osebne, odvisno od udeležencev v pogovoru.