Obstajata dve drevesni vrsti, ki ju običajno imenujemo češnja: Syzygium paniculatum in Syzygium australe. Obe vrsti pripadata družini rastlin Myrtaceae in sta zimzelena drevesa, ki izvirata iz deževnih gozdov vzhodne Avstralije. Obe gojimo tudi kot vrtne rastline in sta si po videzu podobni, s sijajnimi, temno zelenimi listi ovalne oblike; beli cvetovi, ki rastejo v grozdih; in užitno sadje, ki je običajno rdeče barve. Ti dve vrsti dreves sta bili prej razvrščeni kot ena vrsta pod imenom Eugenia australis, vendar so botaniki to revidirali in ju zdaj razvrščajo kot dve ločeni vrsti.
Najpogosteje se izraz “češnja” nanaša na različne sorte vrste Syzygium paniculatum, priljubljene vrtne rastline ne samo v svoji domači Avstraliji, ampak tudi v Severni Ameriki, zlasti na območjih s sorazmerno toplim podnebjem, kot sta Florida in Kalifornija. Je rastlina, znana pod številnimi imeni, vključno s starim latinskim imenom Eugenia myrtifolia. V Avstraliji ga včasih imenujejo magenta lilly pilly ali magenta cherry, v Združenih državah Amerike pa ga včasih imenujejo zaliv Monterey.
Ta vrsta češenj zraste do višine približno 35 čevljev (10 m) v avstralskem deževnem gozdu, v vrtnem okolju pa jo je mogoče enostavno obrezati na manjše velikosti. Ta drevesa se lahko uporabljajo kot topiarne rastline ali kot vrtni grmi, gojimo jih lahko kot žive meje ali zaslone ali pa jim dovolimo, da zrastejo do svoje polne velikosti. Manjše sorte so na voljo kot rastline v lončkih, nekatere pa se lahko uporabljajo celo kot drevesa bonsaj, ki zrastejo komaj več kot 12 palcev (30 cm) visoko. Ta vsestranskost, ko gre za velikost, je eden od razlogov za priljubljenost te posebne češnje.
Druga vrsta češenj, Syzygium australe, je pogosta vrtna rastlina v Avstraliji, kjer jo imenujejo tudi grmičasta češnja. V divjini lahko zraste do 80 čevljev (25 m) visoko, vendar je običajno veliko manjša, ko se goji. Nekatere sorte zrastejo le približno 7 čevljev (2 m) visoko. Drevesa te vrste se običajno gojijo kot žive meje in grmičevje v avstralskih vrtovih.
Obe vrsti češenj raje rasteta na delnem soncu ali delni senci ter v bogati, dosledno vlažni zemlji. Najbolje uspevajo v toplejših podnebjih, po možnosti v zmernih do subtropskih temperaturah. Plod obeh vrst češenj je okrogel, velik kot češnja in običajno temno rdeč, lahko pa je rožnat, vijoličen ali celo črn. Jemo ga lahko svežega ali naredimo marmelado, po okusu pa spominja na kisla jabolka.