Glavno središče osrednjega živčnega sistema – odgovorno za sprejemanje, interpretacijo in dostavo informacij, ki vstopajo v telo – so možgani. Čeprav so možgani zapleteni, z več deli, imenovanimi režnji, ki so odgovorni za različna dejanja in reakcije, so v bistvu razdeljeni na dve glavni vrsti tkiva: možgansko belo snov in sivo snov. Bela snov, glavnina najglobljih delov možganov, je odgovorna za dostavo sporočil skozi sivino, da se ti signali prenesejo v ustrezen del telesa.
Bela snov, ki je sestavljena iz delov mieliniziranih aksonov ali živčnih celic, obdeluje in prenaša tako kemične kot električne signale, tako da se telo lahko odzove na notranje in zunanje dražljaje ali spremembe. Mielinizirani aksoni so projekcije nevrona, izoliranega z mielinsko ovojnico ali prevleko. Mielinski ovoj je električno nabito ohišje, ki lahko poveča hitrost prenosa dohodnih dražljajev. Ti zaščiteni nevroni usmerjajo električne impulze stran od some ali celičnega telesa, sferičnega dela živčne celice, kjer se razvrščajo dohodne informacije. To je glavna pot za distribucijo podatkov do preostalega telesa.
Možganska bela snov je videti belkasta, ker je sestavljena tudi iz lipidnega tkiva. Lipidno tkivo je zbirka molekul, kot so maščoba, nekatere vrste steroidov, vitamini in verige maščobnih kislin. To tkivo je pomembna značilnost bele snovi, saj ji daje sposobnost sprejemanja in prenašanja informacij, hkrati pa ščiti živčno celico pred poškodbami. Znotraj tega lipidnega tkiva možganske bele snovi so majhne krvne žile, imenovane kapilare, katerih funkcija je oskrba s hranili, kot je kisik, in odstranjevanje odpadkov, kot je ogljikov dioksid.
Živčne celice možganske bele snovi, izolirane z mielinom, omogočajo hitro distribucijo informacij do ustreznega dela telesa. Ta metoda hitre obdelave informacij, ki jih zberejo možgani, omogoča telesu, da se takoj odzove na spreminjajoče se okoliščine. Ta proces omogoča telesu tudi ohranjanje homeostaze, notranje stabilnosti telesa.
V možganih so tri različne vrste možganske bele snovi. Projekcijski trakt pošilja sporočila iz skorje v druge dele možganov ali v različne mišice telesa. Komisuralni trakt pošilja informacije med desno in levo hemisfero ali stranjo možganov. Povezovalni trakt prenaša informacije med različnimi odseki ali režnji možganov na isti strani. Ta zapleten sistem daje možganom zmožnost obdelave in takojšnjega odzivanja.