Celoštevilska spremenljivka je vrsta številske spremenljivke v računalniškem programiranju, ki je zasnovana za shranjevanje samo celega števila. Ta se od drugih vrst številskih spremenljivk razlikuje po tem, da ne more shraniti decimalnih vrednosti. Celoštevilskih spremenljivk ni mogoče uporabiti za shranjevanje vrednosti drugega podatkovnega tipa, kot je niz besedila ali logična spremenljivka.
Celoštevilske spremenljivke so uporabne, če mora programer iz obstoječega števila z decimalno vrednostjo izluščiti samo celo število. Če je predvidena decimalna vrednost, vendar je tuja ali nezaželena, se lahko vrednost postavi v celoštevilsko spremenljivko. To bo samodejno uničilo decimalni del vrednosti.
Spremenljivke v računalniškem programiranju delujejo na enak način kot spremenljivke v algebri. Tradicionalna imena algebrskih spremenljivk so lahko »X« ali »Y«. Ti predstavljajo neznano vrednost, ki jo je mogoče pozneje določiti z izračuni. Ena glavnih razlik med algebraičnimi in programskimi spremenljivkami je, da računalniški programski jeziki omogočajo programerju, da določi ime spremenljivke. To ime je lahko »X«, »Y« ali kakšno drugo ime, ki daje jasnejšo navedbo, kaj spremenljivka predstavlja.
Vse spremenljivke računalniškega programiranja hranijo podatke različnih vrst. Ti tipi podatkov določajo, kako je mogoče manipulirati s spremenljivko. Logičnih izračunov, oblikovanih za celoštevilsko spremenljivko, ni mogoče izvesti za besedilni niz ali logične spremenljivke. Po drugi strani celoštevilska spremenljivka ne dovoljuje logičnih izračunov, primernih za neštevilske vrste spremenljivk.
Številni računalniški programski jeziki zahtevajo, da so spremenljivke cele številke in druge vrste spremenljivk izrecno deklarirane. To pomeni, da mora programer določiti, da je spremenljivka, ki jo deklarira, celo število. Programski jezik lahko uporablja posebno ključno besedo, zasnovano za ta namen. Na primer, ključna beseda za deklariranje tipa spremenljivke celega števila v jeziku C++ je »int«.
V programskih jezikih, kot je PERL, spremenljivk ni treba deklarirati niti imeti tipa pred uporabo spremenljivke. Tolmač ali prevajalnik določi tip spremenljivke glede na operatorje, uporabljene na spremenljivki. Na primer, PERL uporablja operator ==, da ugotovi, ali dve številski vrednosti shranita popolnoma enake informacije. Operater “eq” določa, ali dve spremenljivki besedilnega niza vsebujeta identične podatke.
Določanje vrst spremenljivk med izvajanjem lahko povzroči težave, vzame več sistemskih virov in lahko tudi upočasni program. Zato večina jezikov zahteva izrecno deklaracijo spremenljivke.