Čehovova pištola je literarna tehnika, pri kateri je treba kateri koli predmet, ki ima v zgodbi poseben pomen, uporabiti pozneje. Tehnika prihaja od Antona Čehova, ki je pojasnil, da je treba pištolo, obešeno na steno v prvem dejanju predstave, uporabiti kasneje v zgodbi. Če pištola ni uporabljena, potem ne služi nobenemu namenu in je zgolj odvračanje pozornosti – razen če je mišljena kot rdeči sled. Idealna situacija za Čehovovo pištolo je tista, v kateri je predmet najprej zabeležen, vendar delno pozabljen, nato pa postane pomemben pozneje v zgodbi.
Največja napačna predstava o Čehovovi pištoli je, da je enakovredna napovedovanju. Predznanje je tisto, kjer pisatelj v pripovedi pusti malo namigov o prihodnjih dogodkih, ki so jasneje razumljeni, ko je dogodek znan. Čehovljeva pištola se bolj nanaša na odstranjevanje tujih informacij in opisov kot na plastenje namigov za bralca. Če je nabita puška opisana v prvem dejanju in nikoli ni izstreljena, pištole sploh ni treba opisovati, ker je nepomembna.
Druga ključna točka je, da se Čehovova pištola ne nanaša posebej na orožje. Namesto tega se tehnika nanaša na kateri koli predmet v zgodbi, ki mu je pripisan poseben pomen, tako da bi občinstvo pričakovalo, da bo služil neko funkcijo. Na primer, lik lahko že zgodaj v zgodbi odkrije ključ na verigi, kasneje pa ugotovi, da odpira vrata do pozabljenega zaklada. Omenjena pištola je zgolj figurativna in se nanaša na predmet, ki je »nabit« s pomenom. Občinstvo bi bilo razumljivo razočarano, če se ključ v primeru nikoli več ne bi omenjal ali bi bil neuporaben.
Rdeči sledi so zapletne naprave, ki jih lahko povežemo s Čehovo puško. Na enak način kot »napolnjena pištola« je predstavljen rdeči sled, ki ji je v začetku zgodbe dodeljen določen pomen. To bralca spodbudi, da domneva, da bo pozneje pomembno, vendar v resnici služi le kot preusmeritev. Rdeči sledi so na nek način nasprotje Čehovove puške, saj jim je pripisan pomen, ki ni neposredno pomemben. Pravi pomen rdečega sleda je, da odvrne občinstvo od resničnega zapleta zgodbe in zato v nekem smislu služi svojemu namenu.