Carinska tarifa je davek, ki ga odmeri vlada na blago, ki se premika čez mednarodni mejni prehod ali pristanišče. Carinske tarife običajno ne veljajo za domače blago. Dajatev, ki se obračunava za carinsko tarifo, se od države do države razlikuje. Medtem ko carinske tarife običajno nihajo za vsako blago, je večina tarif ocenjena kot odstotek celotne deklarirane vrednosti blaga.
Blago, ki prečka mednarodne meje, je običajno predmet carinskega pregleda. Ko blago prispe v pristanišče ali mejni prehod, ga carinik praviloma pregleda. Nato zaračuna vse veljavne carinske tarife. Blago ni mogoče prevažati čez pristanišče ali mejni prehod, dokler ni plačana carinska tarifa. Nekateri posamezniki se skušajo izogniti plačilu carinskih tarif z nezakonitim tihotapljenjem blaga čez mednarodne meje.
Večina držav uporablja usklajene tarifne načrte za določitev zneska davkov, ki bodo odmerjeni na uvožene izdelke. Eden od standardov, ki se pogosto uporabljajo, je Harmonizirani sistem poimenovanja in šifriranja blaga, ki ga vzdržuje Svetovna carinska organizacija. Ta sistem je mednarodno standardiziran in uporablja imena in številke za razvrščanje izdelkov, s katerimi se trguje. Pri ocenjevanju višine čezmorske tarifne stopnje je treba pregledati tarifne smernice za posamezne države.
Carinska tarifa lahko vključuje uvozno in izvozno tarifo. Uvozna carina je davek, ki se obračunava na izdelke ali blago, ki vstopa v državo, medtem ko je izvozna carina davek na izdelke ali blago, ki zapušča državo. Izvozne tarife se običajno ocenjujejo manj pogosto kot uvozne.
Države lahko uvedejo carinske tarife iz političnih razlogov. Eden glavnih razlogov je zaščita domačega blaga pred tujo konkurenco. Na primer, če država meni, da izdelek doživlja veliko tujo konkurenco, lahko država uvede carinsko tarifo za vse uvožene različice izdelka. Ta tarifa lahko pomaga omejiti število uvoženih izdelkov, ki se v državo pripeljejo iz drugih držav. Posledično lahko domači proizvod postane cenejši in potrošniki ga bodo bolj verjetno kupili.
Carinske tarife imajo lahko gospodarske posledice za države. Države, ki so jim naložile carine, lahko izgubijo delovna mesta, če njihova podjetja ne bodo več sposobna konkurirati na tujih trgih. Po drugi strani pa imajo lahko domači proizvajalci v državi, ki uvede carino, koristi, ker se konkurenca zmanjša. V tem scenariju se lahko povečajo tudi cene in prodaja. Čeprav se to morda zdi koristno za državo, ki uvaja carine, lahko domači potrošniki na koncu plačajo višje cene.