Avtomobilski plovec je vrsta barke z železniškimi tirnicami, nameščenimi na krovu, ki omogočajo postavitev železniških vagonov na to palubo. Avtomobilski plovec lahko nato plavate po vodni poti, da prepeljete vagone na drugo lokacijo. Avtomobilski plovec je skoraj vedno čoln brez motorja, kar pomeni, da ga mora vleči ali potiskati drug čoln. Vlečni čoln se pogosto uporablja za vleko barže po vodni poti ali pa jo lahko potisne vlečna ladja. Velikost plovca se razlikuje glede na njegov namen in pogostost uporabe.
Trajekt za vlak je po namenu zelo podoben avtomobilskemu plovcu, vendar se zasnova in pogon med obema ploviloma bistveno razlikujeta. Avtomobilski plovec je barka, zasnovana za rečno uporabo, kar pomeni, da je plovec plovilo z ravnim dnom. V večini primerov nima lastnih motorjev ali pogonskih sistemov, zato ga je treba uporabljati v povezavi z drugo ladjo. Trajekti z vlakom imajo enako udobje kot avtomobilski plovec, vendar je ta ladja pogosto samohodna in ni z ravnim dnom, kar pomeni, da se lahko pluje v odprti vodi, čeprav je lahko omejeno pri gibanju po plitvini. reke z dnom.
Pred pojavom cestnega tovornega prometa se je sistem avtomobilskega plavajočega sistema običajno uporabljal v številnih regijah sveta, kjer so lahko potovanje po železnici omejili vodne poti. New York se na primer nahaja med rekami, kar otežuje železniški tovorni promet v nekaterih primerih. Da bi preprečili to neučinkovitost, so vsak dan uporabljali avtomobilske plovke čez reko Hudson za hiter prevoz železniških vagonov po vsem območju. Ko je potovanje s tovornjaki postalo pogostejše in so tovornjaki postali sposobni prevažati težje obremenitve, so bili avtomobilski plovci uporabljeni veliko manj, čeprav so še vedno najboljša izbira za določene aplikacije.
Avtomobili se nalagajo na avtomobilski plovec s posebno oblikovanim trajektnim nakladalnikom s predpasnikom, ki ima železniške tire. Predpasnik se dviguje in spušča v skladu z nivojem vode in položajem plovila v vodi, tirnice pa se lahko prevažajo po tirnicah, nameščenih na predpasniku, neposredno na ladjo. To omogoča hiter in enostaven postopek nakladanja in razkladanja, kar dodatno povečuje učinkovitost tega načina prevoza. Predpasnik se lahko upravlja elektronsko, s sistemom škripcev ali s sistemom protiuteži, ki zagotavlja, da predpasnik ostane v pravilnem položaju med nakladanjem in razkladanjem.