Kaj je Cajuzinho?

Cajuzinho je sladek bonbon iz arašidov, ki ga najdemo po vsej Braziliji. Te sladkarije lahko najdete pri komercialnih proizvajalcih in jih je mogoče predpakirati ali kupiti v majhnih trgovinah ali pa jih je dokaj enostavno narediti doma. Običajno je sestavljena iz mešanice testa, ki spominja na čokoladni fudge in ima močan okus po arašidih. Cajuzinho lahko pripravite iz različnih sestavin, čeprav običajni recepti zahtevajo le arašide, sladkano kondenzirano mleko, sladkor in kakav v prahu ali mešanico čokoladnih napitkov.

Ime cajuzinho pomeni “majhen indijski orešček”, čeprav sladkarije običajno ne vsebujejo indijskih oreščkov. Poleg arašidov ga lahko naredimo tudi z indijskimi oreščki, končni izdelek pa je pogosto oblikovan tako, da spominja na velik indijski orešček, sicer pa ime nima veliko skupnega z okusom in ustvarjanjem bonbona. Arašidi, uporabljeni pri izdelavi cajuzinha, se lahko razlikujejo glede na recepte in različni izdelovalci sladkarij lahko raje uporabljajo navadne, nesoljene arašide, ki so jim odstranili lupino. Drugi recepti pogosto zahtevajo uporabo praženih arašidov, okus sladkarij pa bo odvisen od vrste uporabljenih arašidov.

Izdelava cajuzinha se začne z drobnim sesekljanjem ali mletjem arašidov. To lahko storite z nožem ali predelovalcem hrane. Arašide nato damo v lonec z omako skupaj s sladkanim kondenziranim mlekom, ki je v bistvu mleko in sladkor, ki sta bila skrbno kuhana, da se zmanjša tekočina v njem in postane gosta in sladka.

Tej mešanici lahko dodamo margarino ali maslo, vendar je to odvisno od recepta. Včasih se doda tudi sladkor. Nato dodamo mešanico kakava v prahu ali čokoladne pijače in celotno zmes segrejemo na srednjem ali nizkem ognju. Zmes mešamo med segrevanjem, dokler ne doseže primerne gostote za cajuzinho, ki je dovolj gosta, da je ponev med mešanjem dobro vidna.

Ko zmes cajuzinho doseže primerno gostoto, jo vlijemo iz pekača v namaščen krožnik in pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo. Ko doseže sobno temperaturo, ga lahko vzamemo na majhne koščke in oblikujemo v stožce, ki jih nato običajno povaljamo v granuliranem sladkorju. Tradicionalno je, da se na dno vsakega stožca pritisne tudi en arašid.