»Krstnik brenčevca« je nekdo, ki se identificira kot pripadnik baptistične vere, vendar se udeležuje le pogrebov, ne pa rednih verskih obredov. Nekateri pripadniki mnogih drugih verskih veroizpovedi bi lahko veljali tudi za “brenčevje”, vendar so baptisti še posebej znani po tem, da kujejo zabavne izraze za opis svojega pristopa do religije, zato je ideja najtesneje povezana z baptistično skupnostjo.
Tipičen baptist ve, kje je cerkev, in se zagotovo zaveda, kdaj potekajo verski obredi, vendar se odloči, da se udeleži samo pogrebov, da zaznamuje smrt članov skupnosti. Običajno se tudi vzdrži vključevanja v cerkvene dejavnosti, kot so družabna srečanja, dogodki za zbiranje sredstev in tako naprej, in bi se lahko štel za manj aktivnega člana kongregacije.
Pogrebi so pomemben del življenja, zato je logika, da se osredotočamo na pogrebe, razumljiva, če si bomo izbrali samo eno vrsto verske službe. Pogrebi prav tako pritegnejo več članov skupnosti, kar ljudem omogoča, da se povežejo med seboj, razpravljajo o vprašanjih skupnosti in nadoknadijo zamujene novice in dogodke. Prisotnost na pogrebu je lahko tudi za krstnika brenčevca znak spoštovanja do pokojnika in prikimavanje njegovi izpovedani veri.
Izraz se včasih uporablja tudi za opis ljudi, ki se pojavijo samo na cerkvenih dogodkih, ki verjetno vključujejo hrano, kar pomeni sklicevanje na navade brenčevca pri iskanju hrane. Ta vrsta krščarjev Baptist morda nerad zagotavlja ali skuha hrano za cerkvene dogodke, vendar jo z veseljem poje in lahko te dogodke vzame tudi kot priložnost za srečanje z drugimi ljudmi v skupnosti.
Ta izraz bi lahko šteli za omalovažujočega, kar kaže na to, da krščenec nima globokega občutka za versko prepričanje in predanost cerkvi. Vsekakor bi le prikazovanje na pogrebih dalo človeku precej napačen pogled na vero in cerkveni uradniki običajno vedo, kdo so brenčevci v njihovih kongregacijah. Krstnik brenčevca se lahko prav tako zbada s strani članov skupnosti, ki opazijo njegove ali njene cerkvene navade, zlasti na območjih, kjer se verska vera obravnava kot izjemno pomemben del osebne identitete.