Butan je plinasta sestavina zemeljskega plina, podobno kot je bencin sestavina surove nafte. Medtem ko se naftni derivati, kot je bencin, rafinirajo, se proizvodi zemeljskega plina pridobivajo. Butan se lahko proizvaja tudi iz surove nafte, vendar v precej manjših količinah. Pogosto se doda običajnemu bencinu, da poveča njegovo učinkovitost, ne da bi ustvaril zelo hlapljiv izdelek. Plin se uporablja tudi v hladilnih in ogrevalnih sistemih ter kot gorivo za cigaretne vžigalnike.
Kemična formula za butan je C4H10, kar pomeni, da je molekula sestavljena iz štirih ogljikovih atomov, obdanih z desetimi atomi vodika, da tvorijo ravno črto. Izgleda nekoliko kot štirisegmentna karbonska gosenica z desetimi vodikovimi nogami. Ta oblika se tehnično imenuje n-butan, kjer n pomeni »normalno«. Ima sorodnik, imenovan izobutan, ki se uporablja predvsem kot nadomestek za hladilni freon v hladilnih sistemih.
Butan je eden od ducatov plinov, pridobljenih iz surovega zemeljskega plina. Pogosto se v kombinaciji s propanom tvori produkt, imenovan tekoči propan plin (LPG). To je ustekleničen plin, ki se prodaja za uporabo v pečeh za kampiranje in zunanjih žarih na plin. Propan lahko daje več energije, vendar ima butan določeno lastnost, zaradi katere je idealen za zadrževanje: ko je stisnjen, zelo hitro postane tekoč. Ko se sprosti v zrak, pa reagira z virom vžiga in postane zelo vnetljiv plin. Za razliko od nekaterih drugih derivatov zemeljskega plina, plin sprošča le ogljikov dioksid kot odpadni produkt, ne ogljikov monoksid.
Ljudje lahko natančno pogledajo prozoren vžigalnik za cigarete in vidijo butan v tekočem stanju. Ko držalo pritisne ventil, tekočina izgubi tlak in ponovno postane plinasta. Plamen je podoben goreči sveči, saj butan velja za “parafinski” plin. Tekočina, ki ostane v vžigalniku, se počasi izloči, podobno kot stenj za svečo potegne le dovolj tekočega voska, da ohrani plamen.