Odpadni prevzem je situacija, v kateri se del ali vsa sredstva, povezana z nedavno prevzetim podjetjem, prodajo, da se pokrijejo stroški, ki so nastali med postopkom prevzema. V nekaterih primerih se bo premočniški prevzem osredotočil na nekaj ključnih sredstev korporacije, da bi poravnali dolgove, hkrati pa ohranili poslovanje in funkcionalnost korporacije. V drugih primerih je lahko poudarek na popolni razpustitvi podjetja, odpravljanju vseh povezanih stroškov in delitvi dobička med vlagatelje, ki so začeli prevzem.
Kadar je odkup s finančnim vzvodom sredstvo za organiziranje prijateljskega prevzema podjetja, vlagatelji to običajno storijo z namenom prestrukturiranja družbe in nadaljnjega poslovanja. Če je to cilj, bo skupina vlagateljev pogosto usmerila svojo pozornost na ciljna podjetja, ki imajo številna sredstva, ki niso osrednja za osnovni poslovni model korporacije. V okviru prestrukturiranja je mogoče ta periferna sredstva dati na trg in prodati kot sredstvo za hitro povračilo stroškov, nastalih med prevzemom. Tako novo prestrukturirano podjetje začne novo življenje z malo ali nič dolgov, ki jih je treba prenesti, rentabilnim, čeprav nekoliko manjšim finančnim portfeljem in obnovljenim fokusom na osnovno dejavnost.
Pri prevzemih, kjer je cilj pridobiti podjetje in ga popolnoma razstaviti, se izbere ciljno podjetje, ki ima veliko sredstev, ki jih je mogoče trdno odkupiti v sklopih ali posamezno. Pogosto je v tej različici propadajočega prevzema poudarek na hitri prodaji premoženja, da se povrnejo stroški, preostali dobiček pa se lahko razdeli med vlagatelje v strategiji sovražnega prevzema. Včasih ni pravega truda, da bi našli kupce, ki bi želeli še naprej na nek način poslovati s podjetjem. Namesto tega je poudarek na prodaji premoženja tistemu, ki ponuja najvišjo ponudbo.
Splošni koncept hitrega prevzema se lahko uporablja tako za prijateljske prevzeme kot za sovražne poskuse prevzema. Nič nenavadnega ni, da vsaj del premoženja podjetja prodajo novi lastniki kot sredstvo za povračilo stroškov. Vendar pa hiter prevzem običajno vključuje vnaprejšnje načrte in namere za prodajo določenih sredstev po prevzemu, ne pa ocenjevanje izvedljivosti prodaje sredstev po dejanskem prevzemu nadzora nad družbo.