Poslovna inteligenca je splošen izraz, ki se uporablja za označevanje številnih dejavnosti, ki jih podjetje lahko izvede za zbiranje informacij o svojem trgu ali svojih konkurentih. Nekatera področja, ki so pogosto vključena v splošni naslov poslovne inteligence, so: analiza konkurence, analiza trga in analiza industrije. Nekateri ljudje tudi menijo, da je industrijsko vohunjenje, ki deluje za namene zbiranja informacij, oblika poslovne inteligence.
V večini primerov bo podjetje bodisi najelo zunanjo agencijo ali ustvarilo lastno namensko skupino za poslovno obveščanje. Ta skupina bo nato zbrala informacije znotraj podjetja o tem, kako dobro je bilo podjetje in kje je mogoče izboljšati. Skupina nato poišče zunanje vire, ki lahko vključujejo javne evidence drugih podjetij v istem sektorju, tržne analize tretjih oseb in informacije iz anket strank. Skupina se lahko nato še bolj poglobi v določene konkurente, tako s preučitvijo njihovih javnih informacij in poslovnega modela, v nekaterih primerih pa z uporabo industrijskega vohuna za prikrito zbiranje informacij.
Sistemi poslovne inteligence so v nasprotju s klasičnimi oblikami zbiranja informacij po svoji medoddelčni osredotočenosti in splošnem pregledu do poslovne uspešnosti. Edinstveni so tudi v svoji uporabi napredne tehnologije in tehnik za pridobivanje podatkov in njihovo najbolj optimalno obdelavo. Medtem ko bi skupina, zadolžena za tržno analizo, lahko dobro razumela določen sektor trga, v katerem posluje podjetje, njihovo pomanjkanje enakega podrobnega razumevanja specifičnih konkurentov in notranjega vodstva podjetja naredi njihove informacije manj uporabne. V modelu poslovne inteligence so vse te različne oblike izboljšav poslovanja povezane skupaj, tako da je komunikacija hitra in enostavna, vsak segment pa pomaga obveščati druge segmente, tako da so njihovi vpogledi še bolj dragoceni, kot bi bili sami.
Ko je sistem poslovnega obveščanja na mestu, lahko podjetje pričakuje, da bo našlo boljši čas za zbiranje podatkov, ideje za nove poslovne pobude, bolj ciljno usmerjene marketinške kampanje, veliko natančnejšo sliko potreb in želja strank ter močno razumevanje kako najbolje tekmovati z vrhunskimi tekmeci. Izboljšanje poslovne agilnosti, ki prihaja s poslovno inteligenco, je v večini primerov bistveno in podjetju omogoča, da bolje izkoristi nenehno razvijajoče se tržne razmere.
Uporaba industrijskega vohunjenja v poslovnem obveščanju se na splošno šteje za nekaj sivega območja. Nekatera podjetja se odločijo, da ne bodo sodelovala v prikritem zbiranju informacij, druga pa menijo, da je to ključni del zdravega programa poslovnega obveščanja. Mnoga področja, ki se običajno imenujejo industrijsko vohunjenje, so popolnoma zakonita, na primer skrbno sledenje patentnih vlog in korporativnih glasil za napovedovanje, kam se konkurent premika na trgu. Druge metode, kot je uporaba podkupovanja za pridobivanje informacij od vrhunskih raziskovalcev ali namestitev sistemov prikritega nadzora na sedežu podjetja, niso.