Bulbouretralna žleza je majhna žleza približno velikosti graha, ki je del moškega reproduktivnega sistema. Dve bulbouretralni žlezi sta pritrjeni na sečnico in se nahajata za njo s po eno na vsaki strani. Znana tudi kot Cowperjeva žleza v čast angleškega kirurga in anatoma Williama Cowperja, ki je podal njene zgodnje opise, je bulbouretralna žleza eksokrina žleza. Izločki eksokrinih žlez se na koncu transportirajo iz telesa. Pri bulbouretralni žlezi taki izločki zapustijo telo skozi sečnico.
Bistra, brezbarvna in nekoliko viskozna komponenta predejakulacijske tekočine, znana kot Cowperjeva tekočina, se iz bulbouretralne žleze izpusti v sečnico, ko moški postane spolno vzburjen. Nato se izloči iz telesa skozi sečnico pred ejakulacijo. Medtem ko Cowperjeva tekočina sama ne vsebuje semena, je lahko v predejakulacijski tekočini prisotno seme iz drugih virov, kot je preostala sperma iz prejšnje ejakulacije. Zato zdravniki običajno priporočajo, da se izogibajo uporabi odtegnitve kot metode preprečevanja nosečnosti, tudi če je odvzem končan pred ejakulacijo.
Izpust Cowperjeve tekočine z bulburetralno žlezo pomaga odplakniti morebitne ostanke iz sečnice pred spolnim odnosom. Njegova relativna alkalnost pomaga nevtralizirati preostalo kislost v sečnici iz urina in naravno kislega okolja vagine. To pomaga ustvariti bolj gostoljubno okolje, ki je ugodno za preživetje semenčic, kar povečuje možnost razmnoževanja. Cowperjeva tekočina prispeva k mazanju tako penisa kot vagine med spolno aktivnostjo. Prav tako igra vlogo pri strjevanju semena nekaj sekund po ejakulaciji iz penisa.
O motnjah bulburetralne žleze je malo znanega. Med najpogostejšimi težavami so ciste Cowperjevega kanala. Čeprav so ciste Cowperjevega kanala dokaj redke, so pogostejše pri mladostnikih kot pri odraslih. Štejejo se za relativno benigne urološke nepravilnosti, vendar lahko povzročijo simptome, kot so zmanjšan pretok urina in krvav izcedek iz sečnice. Za lajšanje teh simptomov se lahko predpišejo kirurški posegi.
Velika količina tekočine pred ejakulacijo se običajno ne šteje za medicinsko motnjo, saj se količina takšne tekočine od posameznika do posameznika zelo razlikuje. Nekaterim moškim, zlasti mladostnikom in mladim odraslim moškim ter tistim, ki se ne ukvarjajo redno s spolno aktivnostjo, se lahko zdi količina proizvedene tekočine neprijetna in včasih neprijetna. Zdravljenje za to stanje običajno ni predpisano, vendar se lahko v najbolj skrajnih primerih predpiše hormonska terapija.