Brezžični distribucijski sistem (WDS) je povezava, ki povezuje več dostopnih točk v enem samem brezžičnem omrežju. Njegova najpogostejša uporaba je razširitev pokritosti v večjih pisarniških prostorih, ki niso na primerni razdalji drug od drugega. Prednosti brezžičnega distribucijskega sistema vključujejo stroškovno učinkovitost in prilagodljivost. Ko je dostopna točka (AP) vzpostavljena, namestitev brezžičnega distribucijskega sistema zahteva zgolj rekonfiguracijo AP in ne nakup dodatne programske opreme. Razširitev brezžične pokritosti ustvarja bolj prilagodljivo in priročno omrežje.
Komponente, potrebne za pravilno delovanje brezžičnega distribucijskega sistema, so ustrezni računalniki in usmerjevalnik ali modem. WDS običajno zahteva dve osnovni postaji: glavno postajo WiFi in oddaljeno postajo. Včasih, odvisno od osebnih želja, lahko posameznik doda relejno bazno postajo. Ne glede na to, ali uporabljate dve ali tri bazne postaje za nastavitev brezžičnega distribucijskega sistema, se zaporedje konfiguriranja ali ponovne konfiguracije sistema začne z glavno bazno postajo, ki ji sledi relejna postaja, če se uporablja, in nato oddaljena postaja.
Brezžično premostitev je dejanje povezovanja različnih komponent znotraj enega brezžičnega omrežja ali povezovanja dveh ali več brezžičnih omrežij. Ne glede na svojo lokacijo, brezžični distribucijski sistem potrebuje brezžično premostitev. Z drugimi besedami, WDS lahko zahteva povezave med različnimi lokacijami v eni stavbi ali med različnimi fizičnimi lokacijami iz ene stavbe v drugo. Primarna dostopna točka, iz katere izhaja internetna povezava, je vir, medtem ko je premoščena povezava cilj.
Brezžično ponavljanje ponuja možnost razširitve dosega obstoječega brezžičnega distribucijskega sistema. Strateška namestitev brezžičnega repetitorja lahko okrepi signal WDS. Najboljša namestitev bi bila na polovici poti med brezžičnim usmerjevalnikom, modemom ali dostopno točko in samim računalnikom.
Pomemben pomemben dejavnik pri nastavitvi in konfiguraciji brezžičnega distribucijskega sistema je njegova varnost pred krajo pasovne širine ali hekerji. Posameznik ali podjetnik, ki vzpostavi WDS, običajno želi, da je dostopen samo izbrani skupini ljudi. Da bi omejili dostop samo tem osebam, je treba WDS zavarovati bodisi s protokolom za brezžično šifriranje (WEP) bodisi s protokolom brezžično zaščitenega dostopa (WPA). WPA in WPA2 sta pravzaprav novejša in bolj varna protokola. Ta korak je potreben, ker čeprav imajo usmerjevalniki vgrajene požarne zidove, ki omejujejo dostop do samih računalnikov, požarni zidovi ne ščitijo signalov WiFi in z njimi povezanih omrežij pred nepooblaščenim dostopom.