Prosta variacija je pojav, pri katerem se lahko v govoru zamenljivo uporabljata dva različna zvoka. Jezikoslovci ta pojav definirajo s testom zaznane pristnosti s strani domačih govorcev. Z drugimi besedami, če lahko oba različna zvoka uporabljajo domači govorci in se štejeta za pravilno izgovorjavo, se njuna dvojna uporaba šteje za brezplačno različico.
Zvoki, ki se uporabljajo v prosti variaciji, so lahko samoglasniki ali soglasniki. Eden pogostih primerov v angleščini je beseda »data«. Tukaj se lahko na prvem mestu samoglasnika uporabi kratek zvok “a”, kot pri “jabolko”, ali pa lahko govornik namesto tega uporabi dolg zvok “a”, kot v besedi “dan”. To so splošno sprejete izgovorjave v ameriški angleščini in večini drugih regionalnih oblik jezika.
Drugi primeri vključujejo uporabo soglasnikov. Nekatere od teh so lahko izjemno tehnične in niansirane. Na primer, v ameriški angleščini je mogoče besede, kot je »rope«, izgovoriti bodisi z glotalnim ustavitvijo, kjer poslušalec v resnici ne sliši zvoka »p«, ali s polnim plozivom, kjer je »p« pri konec je viden.
V angleščini, tako kot v nekaterih drugih jezikih, lahko preučevanje primerov prostih variacij učencem jezika in drugim pokaže veliko o tem, kako deluje »naravni jezik« ali »materni govor«. Večina učencev angleščine, na primer, izgovori veliko zgoraj omenjenih polnih plozivov, medtem ko mnogi domači govorci ne. Pogost primer v ameriški angleščini je uporaba črke “t” v različnih besedah. Na primer, medtem ko lahko voditelji novic ali drugi izgovorijo besedo »Internet« z dvema glasnima zvokoma »t«, je tudi običajno, da govorci angleščine domorodne Amerike to besedo izgovarjajo bolj kot notranja mreža. Nekateri ljudje to označujejo kot razliko med formalno ali poklicno ameriško angleščino in “uličnim jezikom”, čeprav se lahko njegova sprejemljivost razlikuje od regije do regije.
Čeprav izraz prosta variacija zveni precej tehnično in se večinoma uporablja v jezikovnih ali akademskih skupnostih, je ocena njegove uporabe pravzaprav precej praktična za vsakogar, ki poskuša posnemati materni govor v katerem koli jeziku. Ljudje lahko to idejo uporabijo za razumevanje narečij, regionalnih poudarkov ali formalnega in neformalnega govora. Jezikoslovci lahko ta pojav uporabijo tudi za preučevanje mehanike, kako se ljudje izražajo v določenem jeziku. Izraz označuje, kdaj imajo govorci lahko več kot eno izbiro izgovorjave za besedo ali besedno zvezo, kar je lahko zelo zmedeno za učence jezikov.