Brezov les je običajen les, ki prihaja iz številnih drevesnih vrst, ki izvirajo iz Severne Amerike. Les teh dreves je gost, tekstura pa je enotna. Les se vzame iz soka, ki je zunanji del debla tik pod lubjem, in notranjega dela, znanega kot srčna zaloga. V nekaterih brezovih lesih sok vsebuje majhne grče.
Brezov les je na voljo v številnih barvah. Bela breza, ki izgleda kot lahek kremast les, izvira iz papirja ali sive breze. Rumena breza je ena najpogostejših vrst brezovega lesa in izhaja, kot že ime pove, iz rumene breze. Les rdeče breze je srčno steblo rumene breze.
Les iz breze je enostaven za obdelavo in po obdelavi ostane stabilen. Zeleni ali neobdelani les breze zadrži veliko vode in lahko izgubi skoraj 16 % celotne prostornine, ko se izsuši. Les je nagnjen k upogibanju in zvijanju, če ga med sušenjem ne obtežimo. Ko se posuši, je les dovzeten za gnitje in napade žuželk in gliv ter ga je treba obdelati, da preprečimo poškodbe. Dobro se drži v zaprtih prostorih, čeprav se zunaj hitro pokvari in na splošno ni primeren za projekte na prostem.
Precej poceni, breza se uporablja za različne projekte, pa tudi za drva. Je eden najpogosteje uporabljenih trdih lesov, predvsem zaradi nizke cene. Poleg svoje uporabnosti kot lesa se breza lahko uporablja za izdelavo pohištva, igrač, papirja in zobotrebcev.
Brezov les prihaja iz številnih različnih vrst brez. Ta drevesa so v rodu Betula in so v sorodu z drevesi hrasta in bukve. Večina brez zraste do višine od 40 do 50 čevljev (približno 12 do 15 m). Pri mnogih vrstah breze se lubje zlahka olupi, kar ji daje papirnato kakovost. Lubje, zlasti iz bele breze, je tudi dovolj trdno in prožno, da se lahko uporablja v obrtnih projektih.
Breza je trdoživo drevo z visoko kalivostjo. Z lahkoto se preseli na nova področja in hitro raste do zrelosti. Listje vseh dreves v družini brezov spremeni barvo in jeseni in pozimi odpade z dreves.