Brainstorming je tehnika, ki se uporablja za izkoriščanje moči skupine za kreativne rešitve problema. Pravzaprav je zelo malo trdnih dokazov, da je to učinkovita tehnika za generativne ideje, bodisi v smislu same količine bodisi v smislu višje kakovosti. Kljub temu ostaja zelo priljubljen med podjetji in ustvarjalnimi osebnostmi.
Ta proces verjetno obstaja že vrsto let, vendar je šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja postal populariziran z objavo knjige, ki jo je napisal Alex Osborn, izvršni direktor oglaševanja, z naslovom Applied Imagination. Po knjigi je ta tehnika postala vključena v številne poslovne modele kot način za ustvarjanje ogromne količine idej, pri čemer je upanje, da bo iz te količine prišla vsaj ena ali dve izjemno močni ideji. Tehnika je bila še posebej priljubljena v oglaševalskem svetu, od tam pa se je prebila v druga skupinska podjetja.
Pri brainstormingu obstajajo štiri glavna načela: sprejemanje, količina, razmišljanje izven okvirjev in kombinirano razmišljanje. Vsako od teh naj bi spodbujalo skupinsko sinergijo, ki bo proizvedla ideje, do katerih posamezniki, ki razmišljajo sami, ne bi prišli. V zadnjih letih, ko se je kritika procesa povečala, so se začele pojavljati nekatere alternativne teorije, vendar večinoma ta štiridelni model ostaja prevladujoč.
Sprejemanje idej je temelj tega procesa. Splošna ideja je, da se kritični proces med procesom možganske nevihte zadrži. Med sejo ni neumnih idej, ki ljudem omogočijo, da predstavijo ideje, ki bi jih sicer morda nerodno ali obotavljali. Člani skupine lahko svobodno dodajo svoje misli, vendar je pomembno, da so le-te v celoti pozitivne, pri čemer je morebitna kritika prihranjena za po sami seji.
Čista količina je še ena ključna misel v tej tehniki. Ker je eden od primarnih ciljev pripraviti nekaj inovativnega, se domneva, da se možnosti za dosego tako izjemne ideje povečajo s povečanjem proizvodnje idej. Za opis te ključne točke se pogosto uporablja pregovor količina vzreja kakovost.
Izven okvirnega razmišljanja se zelo spodbuja tudi med sejo brainstorminga. Pogosto so najuspešnejše ideje, zlasti v marketingu, popolnoma inovativne in nepričakovane. Iskanje teh idej je težje s tradicionalnimi metodami, saj je ideje zelo redko mogoče zreducirati na preprosto formulo. S spodbujanjem nenavadnih idej se zdi, da je potencial za doseganje novih dinamičnih konceptov večji kot sicer.
Nazadnje, brainstorming temelji na skupinski dinamiki, v kateri ideje združujejo in izboljšujejo drugi v skupini. Misel je, da se lahko z uporabo številnih močnih idej pride do resnično izjemne ideje. Za ponazoritev te ideje se pogosto uporablja pregovor 1+1=3.
Običajno ima seja predsednika, ki postavi temeljna pravila in predstavi problem, za katerega se iščejo rešitve. Ideje nato ustvari skupina, ki jih bodisi zavržejo, izboljšajo ali kombinirajo z drugimi idejami. Končni seznam idej nato uporabi kasnejša skupina, bodisi kot izhodišče za nadaljnje razmišljanje o možganih ali kot seznam, s katerega se izberejo ideje za končno izvedbo.