Brahiocefalna arterija je kratka arterija mediastinuma, ki prenaša krv v desno roko, glavo in vrat. Brahiocefalna arterija, ki se odcepi od aortnega loka, se v spodnjem delu vratu razdeli na desno skupno karotidno arterijo in desno subklavijsko arterijo. Imenuje se tudi brahiocefalično deblo ali neimenovana arterija. Izraz brachiocephalic izhaja iz latinskih besed brachium, kar pomeni v zvezi z roko, in cephalicus, kar pomeni, ki se nanaša na glavo.
Nasprotno pa za levo stran telesa ni brahiocefalne arterije – leva skupna karotidna in leva subklavijska arterija se odcepi neposredno od aortnega loka, obstajata pa dve brahiocefalni veni. Brahiocefalna arterija poteka od aortnega loka do glave. Odcepi se v desno skupno karotidno arterijo, ki zagotavlja kri v glavo in vrat, in desno subklavijsko arterijo, ki prenaša kri v glavo in desno roko.
Arterija je krvna žila, ki prenaša oksigenirano kri iz srca, razen pljučne arterije, ki prenaša deoksigenirano kri iz srca v pljuča. Arterije običajno prenesejo velike količine pritiska. Debele stene arterij vsebujejo mišična in elastična vlakna, tako da se razširijo in omogočijo zvišanje tlaka, ki pomaga enakomernemu pretoku krvi.
Na splošno je brahiocefalna arterija sestavljena iz štirih plasti. Najbolj notranja obloga arterije se imenuje endotelij. Okoli endotelija je elastična membrana, ki omogoča širjenje in krčenje arterije. Sledi plast gladkih mišic in nato plast vezivnega tkiva. Struktura arterije je prožna, hkrati pa zagotavlja, da je močna.
Številna patološka stanja lahko prizadenejo arterije. Arterioskleroza je utrjevanje notranje in srednje plasti arterije. To je lahko posledica visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni ali normalnega staranja. Ateroskleroza je ena vrsta arterioskleroze, ki prizadene samo notranjo oblogo arterije. Plak se kopiči, strdi na stenah arterij in blokira pretok krvi, kar lahko privede do srčnega infarkta ali možganske kapi, če je kopičenje dovolj močno.
Najpogosteje priporočena zdravljenja ateroskleroze se osredotočajo na spremembe življenjskega sloga, kot so vadba, hujšanje in spremembe v prehrani. Omejevanje živil z visoko vsebnostjo nasičenih maščob, holesterola in živalskih beljakovin ter povečanje živil z visoko vsebnostjo vlaknin, kot so sadje, zelenjava in polnozrnate žitarice, je lahko pomembno za preprečevanje in zdravljenje. Hujša ateroskleroza lahko zahteva operacijo, kot je balonska angioplastika ali operacija koronarnega obvoda.