Borza v Oslu (OSE) je središče norveškega trgovanja z delnicami in vrednostnimi papirji. Z več kot 100 leti poslovanja je to borzno vozlišče doživelo več sprememb v svojem delovanju in lastništvu na poti, da postane glavno mesto za trgovanje z norveškimi in mednarodnimi delnicami. OSE sledi strogemu dnevnemu urniku, da bi zagotovil poštenost za svoje različne trgovce.
V primerjavi s sodobno različico je bila borza v Oslu, ko se je odprla leta 1881, precej drugačna. Borza je bila dolga, saj jo je prvi predlagal Nicolay Andersen leta 1818 kot način, da bi norveški posel pripeljal v isto področje kot industrializirane države, kot je Velika Britanija. Odprtje OSE je spodbudilo odmik države od gospodarstva, ki temelji predvsem na ribištvu in kmetovanju, k bolj komercialnemu gospodarstvu.
Evolucijo od preproste zgodovine Norveške do njene sodobnosti najbolje ponazarja sama borza v Oslu. Takrat znana kot Christiania Bors, borza ni veliko trgovala in je svoje cene določala le enkrat na mesec. Postopoma, ko je vse več podjetij začelo ponujati javne deleže, se je trg borze poln trgovanja v tradicionalnem sistemu dražbe, ki se je takrat uporabljal po vsem svetu. Leta 1988 je borza v Oslu naredila nov korak z uvedbo elektronskega sistema, ki je ves dan nenehno posodabljal cene delnic in nadomeščal dražbe. Leta 1999 je borza postala popolnoma elektronska, s čimer je bila potreba po trgovalnem prostoru v celoti odpravljena.
Borza v Oslu med vsakodnevnimi funkcijami obravnava različna podjetja. Njegov delniški indeks, naveden kot OBX, prikazuje 25 najbolj likvidnih podjetij na Norveškem, običajno sestavljenih iz ladijskih, naftnih in industrijskih organizacij. Borza se ukvarja tudi s številnimi norveškimi in mednarodnimi podjetji. Za pošteno trgovanje s temi delnicami trg opravlja svoje poslovanje vsak dan enako in zagotavlja poštenost do vseh trgovcev. Dan se začne s predprodajnimi sejami od 8:15 do 9:00 vsako jutro, ki jim sledi običajno trgovanje do 5:25 vsako popoldne.
Borza v Oslu je bila v lasti več kot 100 let, dokler ni bila prodana leta 2001. Nato je bila preoblikovana v delniško družbo, ki je svoje delnice ponujala javnosti. Od leta 2010 je imela družba DnB NOR največje število delnic, ki je imela v lasti več kot 18 odstotkov. Poleg tega je skandinavska borzna skupina OMX kupila 10 odstotkov.