Boontling je ljudski jezik, ki izvira iz doline Anderson v severni Kaliforniji. Tako kot mnoga regionalna narečja ga govori omejeno število govorcev in nekateri govorci se bojijo, da bo »pobralo prah«, kar pomeni, da bo izginilo. Jezik je pritegnil kratko pozornost, ko je bil predstavljen na nacionalnem javnem radiu v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, tik pred smrtjo njegovega najbolj znanega ambasadorja Bobblyja Gloverja, vendar tako kot večina ljudskih jezikov tudi Boontling ni splošno znan zunaj domače regije.
“Boontling” se prevaja kot “Boonville Language”, sklicevanje na največje mesto v dolini Anderson. Tiste, ki govorijo jezik, je mogoče najti tudi v sosednjih mestih doline Anderson, kot so Yorkville, Navarro in Philo. To zapleteno narečje je v bistvu nerazumljivo za negovorce, saj obstajajo Boontling besede za najrazličnejše situacije, narečje pa ima svoje legende, ljudske pesmi in tako naprej, ki so se prenašale skozi generacije.
Začetki Boontlinga segajo v poznih 1800-ih, ko so se naseljenci spustili v dolino Anderson, da bi segli, kmetovali in lovili ribe. Nekateri zgodovinarji menijo, da se je verjetno začel kot zasebni jezik, ki so ga govorili otroci, da bi lahko razpravljali o občutljivih temah pred svojimi starejšimi, in da se je, ker so ga otroci še naprej govorili, ko so odraščali, počasi širil po skupnosti. Poleg Boontlinga so domačini Anderson Valley seveda govorili tudi angleško, vendar je veliko angleško govorečih zasadilo svoje pogovore s frazami in izrazi iz narečja, ki samo po sebi vsebuje delček indijskega jezika Pomo, galščine in španščine, ki odraža različne naseljence skupnost.
Večina današnjih govorcev je nagajivih kimerjev ali »starcev«, zaradi česar se prebivalci tega območja bojijo, da bi jezik lahko popolnoma izginil, čeprav so bili narejeni nekateri poskusi izdelave obsežnega slovarja. Nekatere reference Boontlinga je mogoče videti raztresenih po dolini Anderson; na primer, kavarna Boonville se imenuje »Horn of Zeese«, kar v Boontlingu pomeni »skodelica kave«. Telefonske govorilnice v dolini Anderson imajo tudi Boontlingov naslov »Bucky Walter«, kar pomeni »nikelj telefon«, čeprav so uporabniki morda zgroženi, ko izvejo, da Bucky Walter danes stane veliko več kot nikelj.
Narečje je ponovno priplavilo v javno zavest leta 2007, ko je bila predstava Eisa Davis Bulrusher v ožjem izboru za Pulitzerjevo predstavo. Bulrusher je bil postavljen v dolino Anderson, igra pa je vsebovala številne Boontlingove reference in fraze; naslov se približno prevede kot “najdenje”.