Konveksnost obveznic je običajno ukrep, ki se uporablja za analizo obveznic, analitiku obveznic pa pomaga oceniti tveganje obrestne mere in donos, povezan z določenimi obveznicami. Merilo konveksnosti obveznice se uporablja za kompenzacijo napak, ki jih lahko predstavljajo drugi ukrepi, zlasti kadar se donosi znatno spremenijo. Tveganje obrestnih mer je tipično vprašanje za vlagatelje v obveznice, saj bo ob dvigu obrestnih mer zaradi inflacije ali drugih dejavnikov vplivala vrednost obveznic. Tako lahko merjenje konveksnosti obveznic pomaga vlagateljem obvladovati tveganje, ki ga povzročajo nihanje obrestnih mer. Poleg tega lahko konveksnost obveznice predstavimo grafično, da prikažemo razmerje donosnosti in cene obveznice.
Na trgu obveznic se bodo prevladujoče tržne obrestne mere iz različnih razlogov dvignile ali znižale, kar bo vplivalo na vrednost številnih vrst obveznic. Vse obveznice niso ustvarjene enake, zato bo ta dvig in padec obrestnih mer na različne načine vplival na njihove vrednosti. Tako vlagatelji v obveznice uporabljajo ukrep, kot je konveksnost obveznic, da analizirajo vse podobnosti ali razlike, ki bi lahko obstajale med dvema ali več obveznicami. To jim lahko pomaga izbrati obveznice, ki lahko služijo njihovim potrebam v določenih pogojih.
Na splošno bi lahko na nestanovitnem trgu nekateri trgovci in vlagatelji raje imeli višjo stopnjo konveksnosti obveznice, ker se domneva, da bo ta vrsta prinesla boljše donose od tiste vrste, ki je manj konveksna. Običajno je to zato, ker bolj kot je konveksnost obveznice, boljša je lahko, ko se tržne obrestne mere izjemno znižajo. Ko se obrestne mere dvigujejo, na njihovo ceno ne bo vplivala enaka stopnja kot ob njihovem zniževanju, tudi če je odstotek dviga in padca obrestnih mer enak. Povedano drugače, ko se obrestne mere znižajo za določen odstotek, se bo cena obveznice zvišala za večji znesek v primerjavi s tem, ko se obrestne mere zvišajo za enak odstotek – cena bo padla za relativno manjši znesek.
Z uporabo formule konveksnosti obveznice bo analitik lahko kvantificiral učinek, ki ga bo imela sprememba obrestnih mer na vrednost obveznice. Hipotetično gledano lahko vidi, da bi lahko 1-odstotno znižanje obrestnih mer povzročilo, da se cena obveznice na primer dvigne za 50 ameriških dolarjev (USD). Če bi se obrestne mere zvišale za 1 odstotek, se cena ne bo znižala za 50 USD, ampak bi se lahko znižala za 25 USD.
Teoretično bo merilo, kot je trajanje, pokazalo, da sta hkratna rast in padec cen in donosnosti obveznic linearna, kar pomeni, da se bodo nekoliko sorazmerno zniževali in zvišali, kar velja le, če je ta padec in rast v majhni meri. Ko pa se cene in donosi občutno dvignejo in znižajo, bodo prišlo do napak, kot jih predstavlja merilo trajanja. Takrat se pojavi mera konveksnosti vezi, ki pomaga popraviti te napake, in jo je mogoče uporabiti skupaj z mero trajanja za boljšo splošno oceno.
Poleg tega konveksnost obveznic ponazarja razmerje med cenami obveznic in donosnostjo, ki je običajno narisana na grafu, da se prikaže tako imenovana konveksna krivulja. Stopnja ukrivljenosti, kot je prikazana na grafu, prikazuje način, na katerega se donos obveznice odzove na spremembo cene obveznice – to je, ko cena raste, donos pade in obratno. Ta krivulja bo tudi vizualno pokazala, kako se cena in donos odzivata na spremembe drug drugega in kako ne sledita linearni obliki.