Bolnišnični socialni delavec je izredno usposobljen bolnišnični uslužbenec, ki dela v številnih vrstah bolnišnic, vključno s standardnimi zdravstvenimi ustanovami, otroškimi bolnišnicami in ustanovami za okrevanje ali dolgotrajno oskrbo. Ti strokovnjaki se osredotočajo na podporo bolnikom in družinam med bivanjem v bolnišnicah. Pomagajo tudi družinam pri pripravi na odpust in stalne potrebe po oskrbi, ki bodo morda potrebne, ko se pacient vrne domov. Takšni delavci so lahko družinam in bolnikom v izredno podporo.
Čeprav se to lahko razlikuje, večina bolnišnic zahteva, da mora bolnišnični socialni delavec imeti magisterij iz socialnega dela (MSW). Veliko več ustanov vztraja, da so ti zaposleni na poti k pridobitvi licence ali licenci kot pooblaščeni klinični socialni delavec (LCSW), kar zahteva približno 3000 ur nadzorovanega usposabljanja po zaključenem magisteriju. Za ljudi, ki zaključijo to usposabljanje, dejansko obstaja veliko delovnih mest v medicinsko socialnem delu, ki so lahko privlačna, ker so dobro plačana delovna mesta, ki so usmerjena v usposabljanje osebe za bolnišničnega socialnega delavca ob pridobitvi licenčnih ur.
V vlogi bolnišničnega socialnega delavca je cilj pomagati pacientom in družinam pri nemotenem prehodu skozi bolnišnično oskrbo, hkrati pa komunicirati s primarnim zdravstvenim timom, ki je odgovoren za to oskrbo. Končni cilj, če je dosegljiv, je po oskrbi bolnika in družine domov, vendar to ni vedno rezultat bivanja v bolnišnici. Bolniki imajo lahko kronično bolezen, ki jo je bolje zdraviti z odpustom v ustanovo za dolgotrajno oskrbo ali rehabilitacijsko bolnišnico. Nekateri bolniki med hospitalizacijo umrejo in imajo lahko drugačen nabor potreb, pri katerih lahko socialni delavci pomagajo in svetujejo.
V vseh teh okoliščinah socialni delavec ostaja v stiku z družino, včasih tudi vsak dan, da ugotovi potrebe družine. Lahko bi prisluhnili razburjenim družinskim članom ali bolnikom, pomagali pri pogajanjih med družinskimi člani in lečečimi zdravniki, dali družini informacije o stvareh, kot so poceni lokali za bivanje. Z usposabljanjem za socialno delo se ti pomočniki prijavijo tudi za državne socialne storitve, za katere je pacient ali družina upravičena zaradi bolezni ali finančnega stanja.
Druga pomembna naloga je priprava pacientov na odpust ali premestitev. Upoštevati je treba obseg zdravstvenih potreb na domu in pripravljenost domov za sprejem bolnikov. Na primer, bolnišnični socialni delavec mora poiskati zavetišče, da sprejme bolnika, ki je brezdomec in je odpuščen iz bolnišnice ali pa izpustitev ne more priti. Podobno bolniku, ki potrebuje medicinsko opremo ali stalno ambulantno oskrbo, to običajno pred odpustom uredi bolnišnični socialni delavec. V tej vlogi lahko socialni delavci tudi poskrbijo, da bolniki razumejo navodila za odpust in lahko ostanejo v stiku z družino ali bolniki po vrnitvi domov.
Bolnišnični socialni delavci so lahko družinam v veliko podporo. Lahko nudijo pomoč, svetovanje in navodila družini in bolnikom med hospitalizacijo. Njihovo delo olajša komunikacijo med bolniki in družinami ter zdravstveno oskrbo, socialni delavci pa uporabljajo svoje znanje o socialnih sistemih, da družinam pomagajo pridobiti dodatno podporo ali oskrbo po odpustu.