Bolnišnica za najdene otroke je ustanova, ki skrbi za zapuščene, zlorabljene ali zanemarjene otroke in se včasih imenuje sirotišnica. “Najdet” se običajno nanaša na dojenčka, ki so ga starši zapustili, pogosto puščen na javnem mestu, brez možnosti, da bi izvedel, kdo so starši. Čeprav izraz »bolnišnica« običajno opisuje organizacijo, ki zagotavlja zdravstveno nego za bolne, so se v preteklosti uporabljali tudi za kraje, ki so revnim ponujali hrano in zatočišče. Leta 2011 je bolnišnica za najdenje lahko sirotišnica ali agencija v skupnosti, ki zagotavlja storitve varstva otrok, vključno s posvojitvijo, rejništvom in družinsko pomočjo. Nekaj bolnišnic za najdlje še vedno obstaja, vendar je večina iz svojega imena izpustila besedo bolnišnica.
V preteklosti so bile za reševanje otrok ustanovljene številne bolnišnice za najdlje, od katerih nekatere še danes služijo potrebam otrok. London Foundling Hospital je ustanovil filantrop Thomas Coram leta 1739, da bi skrbel za zapuščene dojenčke, ki jih najdejo na ulicah Londona. Leta 1869 so sestra Mary Fitzgibbon in sestre dobrodelne ustanovile bolnišnico za ustanovne otroke v New Yorku, da bi skrbele za veliko število zapuščenih dojenčkov po državljanski vojni. Te organizacije še danes nudijo storitve za otroke pod različnimi imeni. Oba sta z leti spremenila svoj fokus, da bi bolje služila potrebam današnjih otrok.
Številne od teh sirotišnic so bile ustanovljene med vojno, lakoto ali drugimi časi velikih družbenih pretresov, ki so povzročili veliko zapuščenih dojenčkov. V posebej težkih časih so najdence puščali na železniških postajah, na pragu in včasih tudi na ulicah. Bolnišnice za nadomestke so nastale zaradi velike potrebe po zavetju teh otrok. Mnoge so ustanovili navadni državljani, redovnice ali filantropi.
Čeprav so se družbeni problemi sčasoma spremenili, po vsem svetu še vedno obstajajo otroci, ki so zapuščeni, zlorabljeni ali brezdomci. Če niso zapuščeni, so se morda rodili v domovih ali soseskah, kjer so droge in nasilje običajna. Bolnišnica za najdenje lahko sodeluje z vladnimi agencijami, nudi podporo materam samohranilkam, rejništvo, posvojitev in dnevno varstvo. Drugi programi se lahko osredotočajo na preprečevanje zlorabe otrok, zagotavljanje izobraževanja ali skrb za zdravstvene, ekonomske in psihiatrične potrebe otrok.